Danes v razvitem svetu prevladuje hitro presnovljiva hrana, ki vsebuje kaj malo vlaknin. Običajno menimo, da je hlepenje po taki hrani le razvada. A po njej rade posegajo tudi živali, ki ravnajo zgolj instinktivno – naravno. Če vržemo v parku vrabcem na eno stran pest žita, ki je njihova naravna hrana, na drugo pa pest kruha, bodo prej pojedli kruh. Pa to še ni njihova najbolj zaželena izbira. Ko sva s soprogo na terasi restavracije na Bledu pojedla vsak svojo kremno rezino, sta na moj krožnik priletela dva vrabčka.

Najprej sta do konca pozobala otreseni kupček sladkorja, potem kremo in šele na koncu preostanke krušne skorje. Pa celo pri izbiri sladkorja so izbirčni. Moj sorodnik iz Kopra je imel v svojem bifeju težave z vrabci. Kradli so namreč vrečke sladkorja z miz na prostem; a nikoli se niso zmotili, da bi ukradli rjavi sladkor. Jemali so samo vrečke belega. Tudi mravlje niso imele v evoluciji priložnosti, da se navadijo na čisti sladkor, pa priromajo, ko ga posujemo, konje nagradimo s kocko sladkorja …

Nekatere potrebe ljudi in živali niso rezultat pretekle evolucije, pač pa so preprosto vrojene. Biolog Richard Dawkins v svoji knjigi Sebični gen pojasnjuje, da bitja pri svojem instinktivnem ravnanju izbiramo, kar je v korist reprodukcije, čeprav je pogosto v škodo zdravju in dolgoživosti. Za uspešno reprodukcijo potrebujemo več energije kot za dolgoživost, zato instinktivno – živali in mi – posegamo po hitro presnovljivi hrani. Raziskovalka Katrin Milton je že pred desetletji dokazovala, da je zgodovina človeštva pravzaprav zgodovina vse večjega oddaljevanja od vlakninsko bogate hrane.

Dandanes se v razvitem svetu prehranjuje v skladu s prehranskimi priporočili manj kot 3 % prebivalstva, čeprav imajo večinoma dovolj sredstev za izbiro zdrave hrane in je splošno znano, da je za zdravje treba užiti veliko zelenjave in sadja. Klic narave po hitri hrani je močan, zato sem s sodelavci že leta 2010 v prestižni reviji Appetite objavil članek s predlogom, naj se živilska industrija usmeri v ustvarjanje tudi nove hitre hrane, ki naj bo slastna in obenem zdrava – torej z dovolj prepotrebnimi hranivi. Pobuda o ustvarjanju slastnih, a zdravih »kremnih rezin« ipd je seveda naletela na gluha ušesa. Za zdravo prehrano se moramo za sedaj pač potruditi; med drugim moramo užiti dovolj celostne rastlinske hrane, da bo užitih vlaknin vsaj 25 g na dan. Če nam to ne uspe, pa za zadostno prehranjenost črevesne biote posežemo po prebiotikih.

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE!
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM,
SEPTEMBER2023, Dr. Iztok Ostan