Vitamini v zraku so negativni kisikovi ioni (O2-), torej molekule kisika z dodatnim elektronom. Takih mora biti vsaj 1.000 na kubični centimeter zraka, sicer je njegovo vdihavanje zdravju škodljivo. V Rusiji so poskušali vzgajati male živali v zraku, v katerem je bilo sicer dovolj kisika, a so mu odvzeli vse kisikove ione. Najkasneje v desetih dneh so vse pomrle. Kazale so znake pomanjkanja kisika.
Takim življenjskim pogojem se približujemo, ko živimo v zaprtih prostorih, saj v njih zrak vsebuje manj kot 100 kisikovih ionov na cm3. Če ne zračimo dovolj, se nas lotevajo utrujenost, nerazpoloženost … V zaprtih prostorih ustvarjajo negativne ione sobne rastline, kurjenje na drva (vse druge vrste kurjave ustvarjajo pozitivne ione), ionizatorji zraka …, a ne dovolj za dober zrak. Z maskami, ki nam jih je vsilila epidemija, je kakovost vdihanega zraka seveda še nižja. Najlažja rešitev je čim več bivanja na prostem. V mestu je sicer zrak onesnažen, a na podeželju je običajno od 1.000 do 2.000 negativnih ionov na cm3. Idealno je okoli 3.000 ionov na cm3. Tak zrak je v sredogorju (med 600 in 900 m nadmorske višine) in ob morju. Pljuskajoča voda namreč ustvarja negativne ione. Torej zelo koristi sprehod ob rekah ali ob morju. Na gorskih vršacih je na cm3 kakih 5.000 negativnih kisikovih ionov, ob slapovih pa vsaj 50.000. Zato na takih krajih začutimo posebno poživitev.
Tik pred dežjem je v zraku veliko pozitivnih ionov, zato smo nerazpoloženi … takoj po dežju pa je zrak spet bogat s temi »vitamini«. Rahle padavine pa imamo vsak dan, le da se tega ne zavedamo. Ko pade jutranja rosa, obogati zrak z negativnimi ioni. Jutranji sprehod v naravi je zato zlata vreden.
