Ko ohranjamo svoje človeško dostojanstvo, imamo občutek, da je naše delovanje oz. bivanje človeka vredno. Vzbuja nam občutek samospoštovanja.
Človekovo dostojanstvo pogosto teptajo odnosi, v katerih se posameznik počuti ponižanega ali pa večvrednega od drugih. V Splošni deklaraciji o človekovih pravicah je zapisano, da se »vsi ljudje… rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice«.
Samospoštovanje pa lahko izgubiš že s tem, ko pri zadovoljevanju lastnih materialnih potreb ne ravnaš tako, kot meniš, da bi kot človek moral in je za človeka vredno.
Po poklicu sem ekonomist z doktoratom iz sociologije. Vse življenje je centralni problem, s katerim se ukvarjam, prav človekovo dostojanstvo in s tem povezani družbeni odnosi. A vse se začne pri samem sebi, pri zadovoljevanju lastnih fizioloških potreb. Zlasti v starosti, ko nam odtekajo življenjske moči, se lahko zgodi, da ne zmoremo več ravnati tako, kot menimo, da je za človeka prav.
To številko svojih mesečnih novic posvečam temi ohranjanja človekovega dostojanstva v starosti.
