Prebiotiki so hrana za koristne črevesne bakterije. To so sestavine vlaknin kot so inulin, oligofruktoza, arabinogalaktan in druge. Raziskave so dokazale, da njihovo uživanje zmanjšuje zaprtje in napihnjenost, tveganje srčno-žilnih zapletov, tveganje raka na črevesju in tesnobnost, izboljša razpoloženje, krepi zaznavne procese in pomnjenje, izboljša celo stanje pri avtizmu …

Zaradi njihovega ključnega pomena bi morali spontano, z užitkom posegati po njih, pa se zdi, da je spodbujanje k uživanju vlaknin podobno neprepričljivi povesti: otroci raje posežejo po
tortici kot po jabolku, da bi sami segli po solati, pa je skoraj »pravljica«. Odrasli bi morali užiti vsaj 400 g zelenjave in sadja na dan, pa ga večinoma ne; vlakninsko bogate stročnice so precej pozabljene, izdelki iz celostne moke tudi. Po uradnih priporočilih naj bi odrasli zaužili od 25 do 38 g vlaknin na dan. Povprečen odrasel prebivalec ZDA jih zaužije le 3,5 g, torej kakih desetkrat manj kot je priporočeno.

Zakaj je v ljudeh naravni, vrojeni klic po vlakninsko bogati hrani tako šibak? Kako si lahko pomagamo, da bo prebiotikov v prehrani vendarle dovolj? Tema vprašanjema posvečam pričujočo številko novic.

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE!
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM,
SEPTEMBER2023, Dr. Iztok Ostan