Ne le pri nas, povsod po svetu se zlasti ženske rade ukvarjajo s cvetjem. Krasijo domove z njimi, dajejo si jih v lase, se oblačijo v tkanine s cvetnimi motivi … Zakaj prav one, mi moški pa manj?

Eno od takih nič kaj praktičnih vprašanj, ki sem si jih postavljal še v mladih letih, je bilo tudi tole: zakaj na tekmovanjih nagradijo samo prve tri tekmovalce, že četrti pa je »prav pozabljen«. Psihologi ugotavljajo, sem takrat zvedel, da tri zaznavamo kot posameznike, če so pred nami štirje, je to za nas že »množica«. Kasneje sem ugotovil, da nekatera lovsko nabiralniška ljudstva znajo šteli le do tri, štiri in več pa imenujejo »več kot tri«. Lovstvo in nabiralništvo je trajalo v naši preteklosti približno dva milijona let. Ti kamenodobni ljudje so živeli in še živijo v skupinah od dvanajst do osemdeset ljudi. Kako, da se v tem dolgem evolucijskem času niso naučili šteti več kot do tri? Morda pa ti psihološki vzorci, vključno z ljubeznijo žena do cvetja, segajo v še bolj oddaljeno preteklost, sem si mislil.

Domnevni zgodovinski viri ljubezni žensk do cvetja

Ko sem sredi devetdesetih let preteklega stoletja preizkušal izključno surovo vegansko prehrano, me je zanimalo tudi vprašanje, kako daleč v preteklost sega naš praspomin na pretežno sadno prehrano. Pred nekako tridesetimi milijoni let je bil tropski pragozd razširjen po večini Zemlje in je segal vse do Grenlandije. V njem so bila že namnožena sadna drevesa, ki so se v evoluciji pojavila relativno pozno, a so bila v tem času že toliko razširjena, da so se nekatere živali že specializirale za prehranjevanje s sadjem. Med njimi so bili tudi nekateri primati – naši prapredniki. Živeli so v vrhovih drevesnih krošenj, saj tam sadje v gozdu najbolj uspeva. Kot pri vseh sesalcih tudi pri primatih velja pravilo, da se samice locirajo okoli hrane, samci pa okoli samic in se, tipično moško, borijo za oblast. In tu nas zgodba pripelje do cvetja. Pri tropskih sadnih drevesih je drugače kot v naših krajih, kjer spomladi drevje cveti, plodovi pa dozorijo šele čez nekaj mesecev. Kot pri limonovcih, so na tropskem sadnem drevju sočasno cvetovi in sadeži. Samica, ki je med cvetjem, je pametna samica, saj to pomeni, da je tam, kjer je tudi življenjsko pomembno sadje.

Domnevni zgodovinski viri »štetja do tri«

Znanstveniki menijo, da je bil skupni prednik sodobnih človeku podobnih opic in človeka afriški prokonzul. Bil je sadjejeda opica, ki je živela v času pred 23 do 14 milijonov let. Seveda je izumrla, a od nje so se pred nekako 17 milijoni leti odcepili giboni, ki so od vseh človeku podobnih opic nam najmanj podobni. Tako kot afriški prokonzul še vedno živijo v tropskem pragozdu in so prav tako sadjejedi. Domnevamo lahko, da so v nespremenjenem habitatu ohranili precej značilnosti vedenja, značilnih za naše praprednike.

Giboni živijo v tropskem pragozdu Malajskega polotoka. Vsak večer jih domačini slišijo, kako s kričanjem označujejo in varujejo svoje ozemlje pred vsiljivci in konkurenti. Njihove potrebe po sadežih so tolikšne, da na določenem območju lahko živi in se preživlja le par gibonov z mladiči. Mladič potrebuje sedem let, da odraste in se odseli. Sočasno pa lahko samica skrbi le za dva mladiča. Življenjska skupina gibonov je torej majhna. Zajema največ štiri člane. Če se damo v vlogo posameznega gibona, smo v skupini »jaz in trije drugi«. Lahko bi rekli, da gibonu ni treba znati šteti več kot do tri, da bi ugotovil, ali so prisotni vsi člani skupine. Ne moremo vedeti, ali so tudi naši pra-predniki živeli tako, a spoznanje poraja domnevo o izvoru naše sposobnosti, da tri osebe dojemamo kot posameznike, več pa že kot množico.

Ne vem, ali je to moje sklepanje o izvoru »štetja do tri« ter ljubezni žensk do cvetja pravilno. A vsaj za ljubezen žensk do cvetja vem, da je pravi blagoslov. Ko zjutraj vidim svojo soprogo, ko na balkonu ureja rože, vem, da je v redu in da je vse dobro. Možje po tradiciji zgradimo hišo, žene pa iz nje ustvarite dom; in del tega magičnega ženskega ustvarjanja so tudi rože.

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE!
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM,
AVGUST2023, Dr. Iztok Ostan