Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen je nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene centralni del možganov – t. im. črno jedro, substantio nigro. Ta proizvaja manj nevrotransmiterja dopamina. Tipični znak je tresavica, ki se najprej pojavi kot tresenje rok. Postopoma bolezen prizadene celotno gibanje, koraki se skrajšajo, mišice otrdijo, govor upočasni …

Oslabelost bolnikov s Parkinsonovo boleznijo

Nedolgo tega me je kontaktirala starejša gospa s Parkinsonovo boleznijo. Bolj kot tresenje jo je motilo upadanje telesne teže in mišične mase. V stroki pojav imenujejo kaheksija. Nastane pri mnogih kroničnih boleznih (raku, jetiki, aidsu, Alzheimerjevi bolezni in drugih). Pri bolnikih s Parkinsosnovo boleznijo zelo vpliva na kakovost življenja: na sposobnost gibanja, na ravnotežje, pospeši razvoj bolezni itd. (Ma et al, 2018).

Zdravnik dr. Maurizio Lucà-Moretti priporoča (1998) bolnikom s kaheksijo uživanje aminokislinskega prehranskega dopolnila OKA. Pri zelo izčrpanih ljudeh je namreč prehranjevanje z običajnimi viri beljakovin neučinkovito, ker so presnovno zelo zahtevne: za njihovo prebavo telo potrebuje vsaj 3 ure, poleg tega pa se na celični ravni pretvori večina pridobljenih aminokislin (vsaj 52 %) v dušične odpadke, ki zelo obremenjujejo jetra in ledvice. Edino živilo, ki rešuje oba problema, so aminokisline OKA: v kri se absorbirajo že v 23 minutah od užitja, na celični ravni pa praktično ne tvorijo dušičnih odpadkov (le 1 %). Te presnovne značilnosti OKA omogočijo, da se celo zelo izčrpani bolniki hitro regenerirajo.

Aminokisline OKA niso zdravilo za Parkinsonovo bolezen. Prispevajo pa k okrepitvi bolnika, s čimer upočasnjujejo napredovanje bolezni. Dokazano okrepijo jetra (De Cristoforo, 2002) in ledvice (Tamburlin, 1999), ki so pri kroničnih bolnikih izčrpana. Zato se pri njih pojavi toksemija – zastajanje strupov v telesu. Pri takih boleznih je priporočljivo, da začnemo proces okrepitve prav z aminokislinami OKA.
Gospe sem posredoval zgornje informacije, pa tudi te, ki sledijo.

Parkinsonova bolezen se začenja v črevesju

V zadnjih letih je več raziskovalnih skupin odkrilo povezave med neuravnoteženo črevesno bioto in Parkinsonovo boleznijo. Patogeni mikrobi in drugi črevesni paraziti proizvajajo beljakovino »alfa-sinuklein, ki je glavni krivec za Parkinsonovo bolezen« (Weintraub, 2020). Ta namreč uničuje nevrone, ki v centralnih možganih proizvajajo dopamin.

Raziskovalci univerz v Edinburgu in Dundeeju so nedavno objavili odkritje, da dobre bakterije tipa Bacillus subtilis razgrajujejo alfa-sinuklein. Zaenkrat so pozitiven učinek teh bakterij dokazali le na črvih, ki so jim umetno spodbudili Parkinsonovo bolezen. S pomočjo dobrih bakterij Bacillus subtilis se je njihovo gibanje izboljšalo, prav tako pa splošno stanje bolezni (Goya et al, 2020).
Uspešnost preizkusov na živalih še ne pomeni, da bo preizkušeno zdravilno sredstvo delovalo tudi pri ljudeh, a posamezni primeri pričajo, da splošno izboljšanje stanja črevesne biote lahko zelo pomaga pri Parkinsonovi bolezni.

Pionir na tem področju je avstralski zdravnik poljskega rodu dr. Thomas Julius Borody. Leta 2011 je objavil primer izboljšanja stanja Parkinsonove bolezni s pomočjo postopka FMT (Fecal Microbiota transplantation), pri katerem bolniku očistijo debelo črevo in vanj presadijo mikrobioto zdrave osebe. Pri pacientu so postopek izvedli zaradi hudega kroničnega zaprtja. Kot pri drugih takih pacientih se mu je po posegu prebava uredila, hkrati pa so se bistveno omilili simptomi Parkinsonove bolezni (Borody, 2011). Druga skupina raziskovalcev je nedavno potrdila učinkovitost takega postopka (Huang et al., 2019). Enainsedemdesetletnemu pacientu s Parkinsonovo boleznijo so zaradi več let trajajočega kroničnega zaprtja izvedli presaditev mikrobiote zdrave osebe. Prebava se mu je uredila, po enem tednu pa je izginila tudi tresavica. Žal se je ta deloma (na eni nogi) ponovno pojavila dva meseca po posegu.

Ta odkritja dokazujejo, da je črevesna biota ključna pri nastajanju in zdravljenju Parkinsonove bolezni, da pa enkratni poseg, ki jo uravnovesi, ne zagotavlja trajnih učinkov. Domnevam, da je kontinuirano uravnoteženost črevesne biote potrebna stalna skrb. Tudi sami lahko ugotovimo, kdaj ni uravnotežena: če ima blato neprijeten vonj, pomeni, da prevladujejo gnilobne in druge škodljive bakterije. Z uživanjem učinkovitih probiotikov in vlakninsko bogate hrane lahko dosežemo, da je blato trajno brez neprijetnega vonja.

Zmanjšati tudi druge vzroke degeneracije nevronov

Zdi se, da strupene beljakovine alfa-sinuklein niso edini vir Parkinsonove bolezni. Nevrolog dr. David Perlmutter ugotavlja, da so vir degeneracije nevronov tudi druge vrste vnetij v možganih. Vnetne molekule kot so LPS (lipo-polisaharadi), glandin (presnovek glutena) in druge, vdirajo skozi prepustno črevesno steno v kri, po njej pa tudi skozi možgansko krvno bariero v možgane (Perlmutter, 2015, 2017). Tudi s tega vidika je nujno, da skrbimo za uravnoteženo črevesno bioto, saj gnijoča snov v črevesju (smrdenje!) povzroča tudi poškodbe v črevesni steni in s tem njeno prepustnost. Treba je zmanjšati uživanje sladkorja in enostavnih ogljikovih hidratov, saj se glukoza v krvi spaja z beljakovinami in tvori vnetne molekule – glicirane beljakovine (Perlmutter, 2015). Nevronom škodi tudi uživanje sladil (Pase, 2017).
Potrebno je znižati previsoko telesno težo na normalno raven (ITM naj bo do 25), saj je tudi maščobno tkivo vir vnetnih molekul – citokinov (Profenno et al., 2010).

Regeneracija poškodovanih nevronov

Seveda je nujno, da zmanjšamo vplive, ki nevrone uničujejo. A ko so možganski centri poškodovani, moramo okrepiti dejavnike, ki spodbujajo rast nevronov in s tem obnovo poškodovanih možganskih centrov. Med take dejavnike sodijo zlasti telesno gibanje – vsaj 30 minut hoje na dan (Laurin et al, 2001, MA et al, 2017), spanje 7 do 8 ur na dan (The Science, 2019), postenje vsaj 12 (bolje pa 16) zaporednih ur na dan, zadnji dnevni obrok pa naj bo vsaj 3 ure pred spanjem (Bredesen, 2017). Post namreč spodbuja nevroregeneracijo.

Možganom je treba zagotoviti tudi dovolj kakovostnih surovin za izgradnjo novih nevronov: omega 3 maščob in drugih zdravih maščob, esencialnih aminokislin in antioksidantske vode, ki tvori kar 80 % nevronov.

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE!
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM,
FEBRUAR2020, Dr. Iztok Ostan

Kategorije: Članki and MAP Beljakovine.