Dr. Bredesen zdravi Alzheimerjevo bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Prizadene že vsako drugo osebo, staro 85 let. Velja za neozdravljivo. Nevrolog, dr. Dale Bredesen z univerze UCLA v Kaliforniji, pa je v znanstvenih revijah Aging (2014, 2016) in Journal of Alzheimers Disease &  Parkinsonism (2018) predstavil 119 primerov uspešnega zdravljenja te bolezni. V laboratorijskih preizkusih na nevronih je s sodelavci od leta 1994 odkril 36 dejavnikov te bolezni. S celovito spremembo načina življenja in prehrane jo je možno uspešno zdraviti. Poglejmo primer. Leta 2012 je bila gospa Kristin stara 67 let. Zadnji dve leti je opažala, da ji spomin naglo peša. Pri vožnji domov včasih ni več našla prave poti, zamenjevala je imena svojih ljubljenčkov, ni več vedela, kje so stikala v hiši, v kateri je že dolgo bivala, ni si zapomnila telefonskih številk in ko je do konca prebrala stran, jo je morala ponovno brati od začetka, saj je že pozabila, kaj je prebrala. V službi je z zamudo pripravljala poročila in delala pri tem napake. Zdravnik je ugotovil, da ima Alzheimerjevo bolezen. Tako kot njeno mamo, ki je zaradi iste bolezni 18 let hirala v domu za starejše, jo je čakala hospitalizacija, a ni imela denarja zanjo. Bila je sicer zdravstveno zavarovana, a ne za hospitalizacijo pri tej bolezni. Zaradi delovne neučinkovitosti bi morala dati odpoved. Prijateljici je zaupala, da ne vidi druge rešitve kot samomor, a ji je ta svetovala, naj gre na testiranje k dr. Bredesenu. Gospa Kristin je bila prva pacientka, ki se je pri dr. Bredesenu zdravila po takrat še nastajajočem protokolu ReCODE.

V svoj način življenja je vnesla naslednje spremembe: odrekla se je enostavnim ogljikovim hidratom in shujšala za 9 kg, iz prehrane je izločila živila, ki vsebujejo gluten in procesirana živila, povečala je uživanje zelenjave, sadja in rib (vendar ne gojenih), vsak dan se je postila vsaj 12 ur, zadnji obrok pa zaužila vsaj 3 ure pred spanjem (dieta »12/3«), zaradi zelo stresnega dela je začela meditirati dvakrat na dan po 20 minut, za izboljšanje spanja je začela uživati po 0,5 mg melatonina na dan, spanje je od 4-5 ur podaljšala na 7-8 ur, vsak dan je užila zanjo primerne odmerke vitamina B 12 , vitamina D 3 , ribje olje, CoQ 10 , v menopavzi priporočene hormone, izboljšala je ustno higieno, vsaj 4- do 6-krat na teden se je gibala vsaj po 30 minut.alzheimer

Po treh mesecih so se vsi znaki demence zmanjšali. Ohranila je službo. Po dveh letih je še vedno delala poln delovni čas in je bila povsem brez bolezenskih simptomov. Tudi v naslednjih treh letih se bolezen ni ponovila.
Drugače kot pri razpoložljivih zdravilih za Alzheimerjevo bolezen, pri katerih je morebitno izboljšanje kratkotrajno, pa je po mnenju dr. Bredesena glavni dosežek metode ReCODE, trajnost izboljšanja. Pri 72 pacientih so merili mentalne sposobnost pred terapijo in po njej. Njihove sposobnosti so se na lestvici od 0 do 30 povečale v povprečju za 4,6 točke (najmanj za 1 in največ za 12). Pri pacientih, pri katerih so z magnetno resonanco merili volumen možganov, se je pokazalo povečanje hipokampusa, predela možganov, ki ga ta bolezen najbolj prizadene. Posamezne izkušnje niso znanstveni dokaz uspešnosti metode ReCODE, a v teku so tudi klinične študije, ki naj bi jo celovito preverile.

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE!
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM,
September 2019, Dr. Iztok Ostan

Kategorije: Članki and Raziskave.