vitaminDNekoč je veljalo izročilo, da je začetek pomladi nevaren za preživetje starejših in oslabelih. Leta 2009 pa je izšel znanstveni članek dr. M. E. Falagasa in sodelavcev (CMAJ, št. 18/8), v katerem dokazujejo, da so za preživetje najnevarnejši zimski meseci, najmanjša smrtnost pa je poleti. Analizirali so uradne podatke za desetletje in več o smrtih in vzrokih zanje za veliko razvitih dežel. Na severni polobli je največja smrtnost v januarju, pa tudi v februarju.
Najbolj pogosta vzroka sta takrat bolezni srca in ožilja in bolezni dihal. V Sredozemlju in v Kaliforniji, ki imata milo klimo, je smrtnost najnižja v septembru, na Švedskem in v Severni Ameriki avgusta, na Japonskem pa julija. V poletnih mesecih je najmanj infekcij dihal, ki so lahko zlasti pozimi usodne za starejše in bolnike s kroničnimi obolenji. Raziskovalci poudarjajo tudi zelo verjeten blagodejni vpliv sončne svetlobe na odpornost organizma. Svetloba namreč povečuje količino vitamina D v telesu, kar krepi imunski sistem. Kot smo že pisali, polurno sončenje (brez opeklin) poveča količino dušičnega oksida v krvi, ki razširja žile in zmanjšuje krvni tlak. Previsok krvni tlak je največji dejavnik tveganj srčno žilnih zapletov.

Zato nikar ne odlašajmo. Sedaj, ko sončni žarki že kličejo na plan, izpostavimo čim več kože soncu, ko gremo brkljat na vrt, na sprehod ali pa če zaradi onemoglosti le počemimo na balkonu.

 

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE!
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM,
APRIL2021, Dr. Iztok Ostan