Po nedavno objavljenih rezultatih študije (Bogiatzi et al., 2018) imajo patogeni črevesni mikrobi pomembno vlogo pri nastajanju ateroskleroze. Ugotovili so, da je za osebe, ki imajo glede na svojo starost in življenjski slog malo aterosklerotičnih oblog, značilna bolj zdrava črevesna biota in v krvi manj oksidantskih presnovnih odpadkov, ki jih proizvajajo škodljive črevesne bakterije. Predhodne študije so pokazale, da v tveganje smrti v naslednjih petih letih pa se poveča kar štirikratno.
Če poskrbimo za več dobrih bakterij v črevesju (te ustvarjajo veliko antioksidantov), lahko zagotovimo »pomembno zaščito pred srčnim infarktom in možgansko kapjo«.
To lahko storimo že s povečanim vnosom vlaknin, saj so hrana za dobre bakterije. Raziskovalci Cleveland Clinic so s preizkusi na miših ugotovili, da z vlakninami bogata prehrana bistveno zniža raven TMAO v krvi.
Koristi seveda tudi uživanje probiotičnih živil. Pregled devetih znanstvenih študij je pokazal, da je za ljudi, ki redno uživajo probiotična živila (na primer probiotične jogurte, kefir ali probiotična dopolnila), značilna nižja raven krvnega tlaka. Najbolj je uživanje probiotikov koristilo osebam s previsokim krvnim tlakom (nad 130/85). Močneje so učinkovali probiotiki z bolj pestro sestavo bakterij (Kaleshi).
Zanimivi so tudi rezultati eksperimenta, ki ga je opravila skupina raziskovalcev z univerze Emory na miših z visokim krvnim tlakom. Eni skupini so v prehrano dodajali kefir, drugim (z enako prehrano) pa ne. Po devetih tednih je skupina, ki je uživala kefir, imela v primerjavi s kontrolno skupino nižji krvni tlak, bolj uravnoteženo črevesno bioto, manjšo prepustnost črevesne stene, nižjo raven vnetij v centralnem živčnem sistemu ter nižjo raven toksinov, ki jih proizvajajo škodljive bakterije (endotoksinov) in ki spodbujajo vnetne procese.
Kefir sodi med zelo dobra tradicionalna probiotična živila. Toda po naših izkušnjah ga je potrebno užiti vsaj liter na dan, da odpravimo neprijetni vonj blata, ki je kazalec neuravnotežene črevesne biote. Ta cilj laže dosežemo z bolj koncentriranimi probiotiki. Svojo prehrano običajno dopolnjujem z bio probiotikom EM, saj z uživanjem 0,2 do 1,0 dl tega probiotika na dan večinoma odpravim neprijetni vonj blata že v nekaj dneh. Domnevam, da uživanje tega probiotika varuje pred srčno žilnimi zapleti še učinkoviteje kot uživanje kefirja. A kliničnih študij, ki bi to preverjale, za sedaj ni.
Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE! Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM, Junij-Julij 2018, Dr. Iztok Ostan
