Optimizirajmo kri – prehitimo demenco

Nevrolog dr. Dale E. Bredesen je leta 1989 postal vodja laboratorija za nevrologijo na univerzi UCLA v Kaliforniji. Leta 1994 je s sodelavci uspel laboratorijsko vzgojiti nevrone, kar jim je omogočilo, da so prvi v svetu uspeli laboratorijsko testirati množico snovi, ki spodbujajo rast nevronov in tiste, ki povzročajo njihovo degeneracijo. Slednje vodijo v nevro-degenerativne bolezni. S sodelavci je tako znanstveno odkril kar 36 dejavnikov, ki vplivajo na nastajanje Alzheimerjeve bolezni. O tem so objavili preko 200 znanstvenih člankov (Bredesen, 2017). Določili so optimalne vrednosti krvnih in drugih parametrov. Če jih dosežemo, lahko bolezen preprečimo in jo celo pozdravimo. Postopoma so oblikovali protokol ReCODE za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Doslej so v treh znanstvenih člankih opisali 119 uspešnih primerov zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, ki uradno še velja za neozdravljivo (Bredesen, 2014, Bredesen et al. 2016, 2018). Izraz Alzheimerjeva bolezen pravzaprav vključuje štiri različne bolezni, odvisno od glavne vrste vzroka zanje. Tako dr. Bredesen opredeljuje »vročo« varianto bolezni (vzrok zanjo so patogeni mikrobi ali sterilna vnetja), »sladko« (posledica glikotoksemije), »hladno« (pomanjkanje nevrotrofnih snovi, ki so nujne za rast nevronov) in »strupeno« (posledica okoljskih strupov). V preglednici navajam svoj izbor krvnih testov (dr. Bredesen navaja precej širši seznam), po katerih lahko ugotovimo, za katero od prvih treh skupin dejavnikov gre. Ne prikazujemo testov toksičnosti organizma, saj so za to potrebni posebni postopki (2017). V ZDA lahko stane celotno testiranje do nekaj tisoč dolarjev. A to še ni največja ovira za aplikacijo protokola ReCode pri nas. Kolikor nam je znano, v Sloveniji še ni zdravnikov, ki bi ga izvajali. Če se izkaže, da so vrednosti kazalcev vnetij neoptimalni (a še normalni), zdravnik v prvem delu programa prevencije oz. zdravljenja Alzheimerjeve bolezni po protokolu ReCode predpiše ustrezne antiobiotike, pri nakopičenosti strupov pa razstrupljevalna sredstva. Šele potem svetuje spremembo načina življenja. Ta članek je namenjen zdravim, ki želijo preprečiti nastanek bolezni. Pri prehrani in zdravljenju bolnih pa je pristojen svetovati le zdravnik. Kako pa naj izvedemo program za prevencijo demence, če smo pri tem povsem samostojni? V preteklih desetletjih sem razvil sistem razstrupljanja z izbranimi dopolnili, ki ga uporabnik lahko uporablja samostojno; po zbranih izkušnjah ( www.iztokostan.com ) zavira tudi okužbe in vnetja. Lahko ga torej samostojno uporabimo v prvem delu postopka, v drugem pa izvajamo program ReCODE dr. Bredesena. Napotki za obe fazi so v nadaljevanju.

Test-krvi

Prvi del: Razstrupljanje z dopolnili iz sistema dr. Ostana (1-3 mesece)
Svoj program razstrupljanja sem natančneje že opisal (Narava zdravi, št. 70, 2016). Naj tu povzamem napotke:

Prva faza (1-3 tedne): Dnevno uživamo 5 do 8 tablet optimalne kombinacije aminokislin OKA (razdeljeno v dva obroka). S tem okrepimo organe izločanja, da preprečimo kasnejše krize razstrupljanja. Z OKA spodbujamo tudi hormonsko ravnovesje.

Druga faza (1-2 tedna): V prehrano dodamo (poleg OKA) še bio probiotični napitek EM. Večkrat dnevno uživamo čistega, razredčenega z vodo ali sokom, v dnevnem odmerku, ki zagotavlja, da v nekaj dneh blato izgubi neprijetni vonj. Z žvrkljanjem čistega probiotika EM po čiščenju zob (požirek potem pogoltnemo) odpravimo jutranji zadah. Ustna higiena je zelo pomembna, saj so vzrok Alzheimerjeve bolezni tudi mikrobi iz ust, nosne votline in sinusov.

Tretja faza (od dveh tednov do dveh mesecev): V prehrano dodamo (poleg OKA in probiotika EM) še FHES (2-4 kapsule na dan). Dodamo tudi modrozelene alge (spirulino, AFA, klorelo) v odmerku, ki ga priporoča proizvajalec. Koristno je, če pred začetkom tega programa in po njem izpolnimo test toksemije (v reviji Narava zdravi, št. 99, oktober 2018), pa tudi test Hs-CRP v krvi, ki je kazalec vnetij (optimum: Hs-CRP < 0,9 μmol). Uživanje probiotikov in zlasti FHES deluje namreč protivnetno. Program večinoma izboljša splošno počutje in pripravi posameznika na zahtevnejše spremembe načina življenja v drugem delu. Dopolnila iz prvega dela uživamo tudi v drugem delu, lahko tudi trajno.

Drugi del: Osnovni ReCODE protokol dr. Bredesena (3 meseci)

Pred začetkom izvajanja programa ReCODE po možnosti opravimo izbrane laboratorijske teste krvi. Samoplačniško jih opravljajo npr. v Adrialab. Ožji izbor sem v zgornji preglednici označil z rdečo barvo. Koristno je, če opravimo tudi test ApoE4 in test alergičnosti na gluten. Nabavimo si napravo za samostojno merjenje glukoze in ketonov v krvi.

Življenjski slog

Popijmo kaka 2 litra vode ali zeliščnega čaja na dan. Telesno se gibajmo 30 do 60 minut na dan 5-6 krat na teden. Spimo 7-8 ur na dan; Dr. Bredesen priporoča od 0,5 do 3 mg melatonina pred spanjem. Pri stresnem življenju zmanjšujmo stres (meditacija, glasba, bivanje v naravi …). Bodimo mentalno aktivni; delovanje možganov lahko krepimo tudi z računalniško podprtimi programi (10-20 minut na dan, 5-6 krat na teden). Nekateri taki programi zmanjšujejo tveganje demence za 50%. Uravnajmo telesno težo: indeks telesne mase naj bo med 18 in 25. Debelost je vir vnetij, ki povzročajo nevrodegeneracijo. S temi ukrepi in načinom prehrane zmanjšujemo inzulinsko rezistenco, ki je najpogostejši vir demence. Jutranji raven inzulina v krvi naj bo največ 4,5 mIU/ml.

Prehrana

Izogibajmo se hrani, ki vsebuje gluten, tudi če nismo alergični nanj. Prehrana naj bo trajno tipa Ketoflex 12/3. Cilj take prehrane je doseči trajno blago ketozo v mejah 0,5 – 4 mmol/L. Če to uspevamo, občasni odkloni od diete Ketoflex 12/3 niso kritičnega pomena. Pri dieti Ketoflex 12/3 čim bolj omejimo uživanje sladkorjev in škrobnatih živil. Večina užitih živil naj bo nadzemna zelenjava. Med nenasičenimi maščobami spodbujajo blago ketozo oljčno olje, avokado in oreščki, med nasičenimi pa MCT olje (dodajamo ga prehrani po 1-3 g dvakrat na dan). Celotnega holesterola moramo imeti razmeroma veliko (>3,9 mmol/l), saj je nujna sestavina nevronov, oksidiranega – z glukozo spojenega LDL holesterola pa malo (< 60 U/l), saj je to kazalec glikotoksemije. Sadje jemo v omejenih količinah in izbiramo manj sladkega, z glikemičnim indeksom 35 ali manj. Vsak dan ne jemo vsaj 12 ur (če smo ApoE4 pozitivni pa 14 do 16 ur) in ne jemo vsaj tri ure pred spanjem. Treba je omejevati vnos običajne beljakovinske hrane, saj tudi ta tvori veliko glukoze (nadomestimo jo s 5-8 tablet OKA na dan – opomba I.O.).

Trajna prehranska dopolnila

ReCODE predvideva vsakodnevno uživanje dopolnil s tistimi hranivi, ki jih imamo praktično vsi manj kot je optimalno: po 2 g magnezija (magnezijev trionat) pred spanjem, 100 g CoQ 10 (ubikinola) na dan, 10-20 mg PQQ, 100 mg resveratrola, 100 g nikotinamid ribozida, 1,5 do 2 g omega 3 (v obliki DHA in EPA), dvakrat na dan po 250 mg liposomskega glutationa, uživanje probiotikov in prebiotikov. Protokol priporoča tudi uživanje zelišč kot so ašvaganda, bacopa monnieri, gotu kola in druge.

Dopolnila, ki jih uživamo po potrebi

Za uživanje nekaterih dopolnil se odločimo na osnovi krvnih preiskav: Previsoko raven homocisteina zmanjšujemo z vsakodnevnim uživanjem 0,8-5 mg vitamina B 9 (metilfolat), 1 mg vitamina B 12 (metilkobalamin) in 20-50 mg vitamina B 6 (P5P). Omejujmo uživanje živalskih beljakovin. Pri pomanjkanju vitamina D užijemo D 3 skupaj s K 2 , ob pomanjkanju vitamina E pa 800 IU mešanice tokoferolov in tokotrienolov. Če je cinka premalo, bakra pa preveč, užijmo vsak dan 25-50 mg cinkovega pikolinata, 100 mg alfa- lipoične kisline, 500 mg N-acetilcisteina, 50 mg PSP, 15 mg mangana, 1-4 g vitamina C. Razmerje med bakrom in cinkom naj bo od 0,8 do 1,2. Pomembno je, da ta navodila upoštevamo v čim večji meri, piše dr. Bredesen (2017). Za izboljšanje kognitivnih sposobnosti ni treba optimizirati vseh parametrov, potrebno pa je doseči prag vpliva pozitivnih dejavnikov, pri katerem le-ti presegajo učinke negativnih. Kognitivne funkcije se tako izboljšajo, morebitna dementnost pa zmanjšuje, pravi dr. Bredesen. Izboljšanje običajno nastopi po treh mesecih uporabe protokola ReCODE. To je tudi čas, ko je smiselno ponoviti teste krvi (v tabeli označene z rdečo) in prilagoditi nadaljnji postopek doseženemu novemu stanju.

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE!
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM,
Oktober 2019, Dr. Iztok
Ostan 

 

Kategorije: FHES, MAP Beljakovine, Probiotiki, and Raziskave.