IGF-1 je inzulinski rastni faktor. Visoka raven tega hormona v krvi spodbuja delitev celic. Potreben je za rast organizma in za reprodukcijo. Narava spodbuja zlasti tiste aktivnosti, ki koristijo reprodukciji. Zato je pri večini ljudi raven IGF-1 visoka. Telo je, kot pravi dr. Michael Mosley v »go-go« (hitečem) načinu delovanja. Žal pa visoka raven IGF-1 dokazano spodbuja razvoj raka. Zato njegova visoka raven v krvi pomeni visoko tveganje za razvoj rakavega obolenja (Campbell, Campbell 2006, str.179).
Kje si izmerimo IGF-1?
V Sloveniji je možno izmeriti raven IGF-1 v krvi na Polikliniki v Ljubljani (Njegoševa ulica). Storitev opravljajo tudi samoplačniško. V tem primeru se zglasimo med 8.00 in 13.00 uro na okencu laboratorija za ščitnico, poravnamo račun (30,33 Eur) in oddamo kri. Izvid pošljejo na dom v petih dneh.
Indeks IGF-1 izračunamo po formuli dejanska vrednost IGF-1 x 100 / zgornja referenčna vrednost IGF-1.
Telo ne more opravljati hkrati vseh fizioloških nalog. Ko je usmerjeno v reprodukcijo in rast, je manj učinkovito pri popravljanju obstoječih celic. In prav IGF-1 je tisto »stikalo«, ki, ko ga je v krvi malo, vključi intenzivno prenovo celic in zmanjša njihovo delitev. Veliko raziskav na živalih kaže, da je nizek IGF-1 tesno povezan z dolgoživostjo. Ob nizkem IGF-1 telo preklopi na »popravljalni« način delovanja, ko regenerira celične strukture, odstranjuje stare celice in se tako pomlajuje. Če želimo zmanjšati tveganje za raka in poskrbeti za dolgoživost je torej potrebno poskrbeti za čim nižjo raven IGF-1 v naši krvi (znotraj referenčnih vrednosti). To lahko storimo z ustrezno prehrano.
IGH-1 je odvisen od starosti in spola. Za primerljivost ga je zato smotrno izraziti kot indeks glede na zgornjo referenčno vrednost. Če je blizu vrednosti 100 ali nad njo, je tveganje za razvoj raka visoko. V raziskavi dr. Luigija Fontane je bilo ugotovljeno, da je imelo 46 zdravih prostovoljcev, starih od 50 do 60 let, indeks IGF-1 kar 107,5. Uživali so običajno mešano prehrano.
Skupina 28 veganov podobne starosti je imela v povprečju indeks IGF-1 le 73. V tej skupini so uživali malo beljakovin – le 10% energetskega vnosa, kar je manj od običajnega (15-16%). A raziskave dr. Campbella kažejo, da celo beljakovinsko bogata veganska hrana (20% energije iz beljakovin) ne spodbuja delitve rakavih celic. (Campbell, Campbell 2006, str. 59) in tudi ne zvišuje ravni IGF-1 (Torres, Barja 2008). Veganska hrana namreč ne vsebuje presežka metionina, ki spodbuja rast IGF-1. Tega je v (pre)obilju v živalskih beljakovinah.
Raven IGF-1 lahko še bolj znižamo s trajnim znižanjem kaloričnega in beljakovinskega vnosa. Prof. Fontana je ugotovil, da se ob večletni 20% kalorični restrikciji in beljakovinsko skromni prehrani zniža indeks IGF-1 na približno 65. Za ljudi, ki se tako prehranjujejo, pravi, da so po fizioloških značilnostih kot »bitja druge vrste«. Ugotovili so, da so njihova srca biološko kar za 16 let mlajša od src vrstnikov z običajno mešano prehrano (Fontana & Klein, 2007). Medicina še ni dorekla, katera raven IGF-1 je za ohranjanje zdravja optimalna. Za orientacijo pa na osnovi omenjenega sklepam, da je za zdravje priporočljivo imeti indeks IGF-1 65 ali manj.
Zdi se, da z rednimi enodnevnimi posti 1-2 krat tedensko lahko znižamo vrednost indeks IGF-1celo pod 65. Dr. M. Mosley je po treh mesecih običajne prehrane, ki jo je dvakrat tedensko prekinjal z enodnevnimi posti, (dieta 5:2), znižal indeks IGF-1 na raven 51,5. Obetavna se zdi tudi metoda polnovrednega posta dr. Ostana. Trije se po tej metodi postimo 1-2 krat tedensko že nekaj mesecev (ena oseba) oziroma že več let (dve osebi). Ob tem redno uživamo vsa tri prehranska dopolnila iz Ostanovega dopolnilnega prehranskega sistema (MAP, FHES in Probiotike EM), ob postnih dnevih pa povečamo količino MAP na 15 tablet. Povprečni indeks IGF-1 te skupinicee je 47,9.
Navodila za izvajanje polnovrednega posta so v članku Iztoka Ostana v reviji Narava zdravi, maj 2015.
Nevroni v možganih
Pomladimo si možgane
(iz članka B. Ambozius o postenju v reviji Aura, maj 2015)
Klasično védenje uči, da se število nevronov v možganih ne povečuje, pač pa z leti le upada. Prof. Mark P. Mattson z National Institute of Aging Univerze John Hopkins iz Baltimora pa je s preizkusi na miših dokazal, da kalorična restrikcija spodbudi nastajanje novih nevronov v možganih (svetli »čebulčki« na sliki). Zdi se, da narava s tem pomaga živalim pri preživetju, saj v obdobjih pomanjkanja hrane potrebujejo boljši spomin in učinkovitejše mentalne sposobnosti. Postenje vsak drugi dan pa je za možgane še koristnejše kot običajna kalorična restrikcija (Mosley, 2012).
Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE! Novice za uporabnike FHES, MAP in probiotikov EM, maj 2015, Dr. Iztok Ostan
