Ni povsem zdrave porjavelosti, pravijo dermatologi. Več kot pol stoletja dermatoloških študij potrjuje, da se koža poškoduje celo ob blagih sončnih žarkih. Nekateri dermatologi, kot na primer dr. Henry Lim, član odbora za fotobiologijo ameriške Fundacije za boj proti kožnemu raku (SCF), se celo zavzemajo, da bi ves potrebni vitamin D pridobili s hrano in dopolnili, ne pa s sončenjem, saj se sicer ne izognemo škodljivemu vplivu sončnih žarkov.
A tudi dosledno umikanje kože pred sočnimi žarki ni zdravo. Dr. Pelle Lindquist z Inštituta Karolinska je v letih 2014-2016 objavil rezultate študije, v kateri so 20 let preučevali zdravje 30.000 Švedinj. Tiste, ki so se najbolj izpostavljale soncu, so res imele največ kožnega raka, toda smrtnost je bila največja pri ženskah, ki so se najbolj izogibale soncu.
Bledičnost torej tudi ni zdrava. Nasprotno, zelo nevarna je: Ženske, ki so se povsem izogibale soncu, so tvegale smrt kar dvakrat bolj kot ženske, ki so se najbolj sončile. Dermatolog dr. Richard Weller z univerze v Edinburgu, je pred nedavnim objavil, da 30-minutno sončenje v poletnem času tako poveča količino dušičnega oksida v krvi, da razširi žile in zniža krvni tlak. Sončenje torej lahko pomaga proti srčno-žilnim zapletom, ki so dandanes glavni vzrok smrti.
Kako naj torej ravnamo? Decembra 2018 je v reviji Journal of Environmental Research and Public Health izšel znanstveni članek, ki na osnovi množice znanstvenih izsledkov poziva medicinsko skupnost, naj ljudem priporoči sončenje v meri, ki ne povzroči opeklin (torej brez pordele kože), ne pa da še naprej priporoča praktično popolno izogibanje sončnim žarkom. Po strogih dermatoloških priporočilih naj bi se namreč skozi vse leto izogibali sončnim žarkom med 10. in 16. uro, pri UV sevanju, višjem od indeksa 3, pa uporabili zaščitna sredstva.
