Raziskave o koristih postenja in omejevanja užitih kalorij

Nutricionist Clive McCay z univerze Cornell je že leta 1934 objavil rezultate preizkusov na živalih o učinkih omejevanja kalorične vrednosti užite hrane. Bil je to prvi znanstveni članek o koristnih učinkih »kalorične restrikcije«. Od tedaj je bilo opravljeno mnogo znanstvenih preizkusov na različnih vrstah živali – enoceličnih, žuželkah, glodavcih, primatih in drugih.

opice vrste rezus

Na levi (sliki A,B) sta fotografiji tipične ostarele opice vrste rezus, stare 27 let. Dlaka je osivela in zelo razredčena, postava pa starostno izčrpana. Na desni (sliki C,D) sta fotografiji vrstnice, ki so ji dajali podobno polnovredno hrano, a je vsebovala 30% manj kalorij. Dlaka je gosta in ni osivela, postava je kljub podobni visoki starosti čvrsta. Opice, ki so jim omejevali uživanje kalorij, so živele približno 30% dlje, imele približno 50% manj rakavih obolenj in bolezni srca in ožilja (Science, št. 325, 2009).

Rezultati so bili pri vseh poskusih podobno presenetljivi: če so živalim zmanjšali kalorično vrednost hrane za 30% do 50% pod normalno raven, se je, ob zagotavljanju polnovrednosti hrane (!), njihova življenjska doba podaljšala za 30% do 50%. Zmanjšalo pa se je tudi obolevanje za rakom, sladkorno boleznijo in drugimi degenerativnimi boleznimi.

Ali so tudi pri ljudeh učinki omejevanja užitih kalorij podobni?

Raziskovalci, npr. Redmann (2008) in Meyer (2006), to potrjujejo. Zaradi etičnih razlogov in dolge življenjske dobe ljudi je takih znanstvenih raziskav na ljudeh seveda manj kot na živalih, a učinki omejevanja kalorij na fiziološke kazalce dolgoživosti so vidni tudi v krajšem obdobju.

Raziskava, ki sta jo opravila Fontana in Klein (2007) med člani angleškega Društva za kalorično restrikcijo (stari od 35 do 82 let), ki so že 6 let in pol uživali 30% manj kalorij kot ljudje v kontrolni skupini, je pokazala podobna fiziološka izboljšanja kot preizkusi z glodavci; poleg tega pa so bile njihove srčne funkcije tako krepke, kot so običajno pri 16 let mlajših ljudeh.

Občasno postenje

Da bi občutili pozitivne zdravstvene učinke omejevanja zaužitih kalorij, ni potrebno, da se trajno odrekamo normalni količini hrane. Že dan brez hrane ima izjemne pozitivne učinke na zdravje. Ameriški biolog M.R. Anson in sodelavci (2003) poročajo o preizkusih izmenjavanja postenja in prehranjevanja v daljšem obdobju.

Opravili so jih na miših, ki najprej 24 ur niso nič jedle, potem so 24 ur jedle, kolikor so hotele, potem 24 ur spet nič itd (izmenično postenje – ang. »intermittent fasting«). Živele so bistveno dlje in manj so zbolevale za degenerativnimi boleznimi. Pozitivni učinki so bili podobni kot pri trajnem omejevanju kalorij, le telesna teža se je ohranjala na normalni ravni.

Znani nevrobiolog M. P. Mattson z univerze Johna Hopkinsa (2003) in drugi raziskovalci tega fenomena so namreč ugotovili, da se v dnevih, ko ne jemo, okrepijo imunski sistem, antioksidantska zaščita in regeneracijski procesi.

 

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE! Novice za uporabnike FHES in MAP, Maj 2014, Dr. Iztok Ostan

 

 

Kategorije: Raziskave.