Vnetja so mehanizem telesa, s katerim se brani pred infekcijami, poškodbami itd. Na poškodovano mesto prihitijo naše obrambne celice, zato ta predel oteče ter pordi (pritok krvi), dvigne se telesna temperatura, kar zavira razvoj patogenih mikrobov, pojavi se bolečina, ki nas prisili k mirovanju in s tem k hitrejšemu zdravljenju. Ti znaki so očitni pri akutnih vnetjih. Pri kroničnih vnetjih pa je imunski sistem šibak: pogosto niti ni vidnih znakov vnetja. A tudi kronična vnetja so telesni obrambni mehanizem.
Zakaj jim potemtakem pravimo »tihi morilci«?
Imunski sistem ni popoln. Glavnino (2/3 levkocitov) tvorijo fagociti, požiralci tujkov. Prvi pridejo na ogroženo mesto in ga zadnji zapustijo, požirajo tudi vse ostanke v boju propadlih celic. So torej pomembni, a tudi problematični. Za signalizacijo in druge namene namreč tvorijo veliko prostih radikalov – močnih strupov. Pri njihovem delovanju torej vedno nastaja tudi škoda na okoliških zdravih celicah. Po akutnem vnetju, ki je kratkotrajno, telo popravi te negativne stranske učinke. Kronično vnetje pa je lahko trajno: vneta tkiva počasi, a vztrajno propadajo.
S staranjem se tveganje kroničnih vnetij poveča, a v sodobni družbi je kronično bolnih tudi že več kot polovica odraslih, med otroki pa je v ZDA kronično bolan že vsak tretji. Pomembna vzroka za hiter porast števila kroničnih bolnikov sta povečana poraba sladkorja v zadnjih desetletjih in vse bolj neuravnotežena črevesna biota, ki poraja pogubno prepustnost črevesja.
Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE! Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM, April 2018, Dr. Iztok Ostan
