Zajtrk: preskočiti ga ali ne?

Kosmiči z gozdnimi sadežiMed stališči, ki so najbolj zakoreninjena v uradni prehranski doktrini, je trditev, da je zdravo uživati po pet obrokov dnevno in zajtrk naj bo najbogatejši med njimi. V zadnjih letih pa je bilo objavljenih več znanstvenih člankov, ki zanikajo to tezo. Ugledni dr. M. Mattson  (2016) je s sodelavci objavil poročilo o raziskavi, da je bilo v evoluciji človeštva pet obrokov dnevno le izjema. Dr. T. Zilbert (2014) je s svojo študijo pokazal, da so ljudje, ki preskočijo zajtrk, bolj zdravi od tistih, ki ga ne; pa tudi ljudje, ki sicer zajtrkujejo, a imajo zelo zgodnjo večerjo, so trdnejšega zdravja od tistih, ki imajo redne obroke od jutra do večera. Pomembno je torej imeti dolg dnevni počitek od hrane.

Zadnja leta se na Zahodu vse bolj uveljavlja prehranjevanje, pri katerem ljudje ne užijejo nobene kalorične hrane 16 ur dnevno. Preizkusi na miših (Hatori et al., 2012) in na ljudeh (Moro et al, 2016) so namreč pokazali, da so tisti, ki zaužijejo vso dnevno potrebno hrano v 8 urah, v preostalih 16 pa nič, boljšega zdravja in imajo nižjo telesno težo kot tisti, ki enako vrsto in količino hrane uživajo ves dan.

Počitek od hrane je zlasti pomemben v današnjem času, ko je v prehrani mnogo več sladkorjev kot nekoč. Trebušni slinavki in drugim presnovnim organom moramo zagotoviti čas, da si odpočijejo in se regenerirajo. Kdor to svojemu telesu dopusti, ima nižjo raven jutranjega inzulina in rastnega faktorja IGF-1. S tem se zniža tveganje za nastanek sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, raka in demence.

Lahko se torej vsakodnevno postimo npr. od 20.00 ure do 12.00 ure naslednjega dne, ali pa od 16.00  do 8.00 ure zjutraj, pa bo zdravje trdnejše, kilogramov pa manj.

Dr. Iztok Ostan

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE! 
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM, 
Oktober 2017, Dr. Iztok Ostan
Kategorije: Nasveti in Postenje.