Dr. Tiffany Braley in njeni sodelavci z Univerze v Michiganu so opravili študijo zdravja 1.369 starejših oseb, v povprečju starih 65 let. V študijo so vključili le osebe, ki v začetku niso imele zaznavnih težav. Po preteku šestih let so med drugim ugotovili, da so se kognitivne sposobnosti zlasti tistih, ki imajo že dolgo (5 let ali več) kakega hišnega ljubljenčka, bolj ohranile kot pri ljudeh brez ljubljenčkov. Predhodne študije so pokazale, da sobivanje z mačkom ali psom zmanjšuje osamljenost in depresivnost, kar oboje vpliva na kognitivne sposobnosti. Raziskava, ki so jo opravili pred tem v Veliki Britaniji je pokazala, da skrb za ljubljenčka pomaga pri zgodnjih oblikah demence, ugotavlja dr. Carol Opdebeeck z angleške univerze Manchester Metropolitan. Pravi, da osebe, ki imajo psa, več hodijo in so manj osamljene.
Alzheimerjeva bolezen, najbolj razširjena oblika demence, ki je postala že tretji najpogostejši vzrok smrti, je odvisna kar od 36 dejavnikov, ugotavlja nevrolog dr. Dale Bredesen. Kot smo že pisali, je v svoji knjigi Adijo Alzheimer, dosegljivi tudi v slovenskem jeziku, opisal svojo metodo ReCode, s katero uspešno in trajno izboljšuje stanje demence s pomočjo številnih dejavnikov načina življenja in prehrane. Med njimi so tudi hoja vsaj 30 minut na dan, psihično sproščanje, vključevanje v socialno življenje … kar lažje dosežemo, če skrbimo za hišnega ljubljenčka.
Demenca je, tako kot vsa nevrodegenerativna obolenja, vrsta kroničnega vnetja. To številko novic Prijateljem najboljše! posvečamo nekaterim uspešnim načinom premagovanj kroničnih vnetij.
