Ko posije sonce, sončni žarek zadene v molekulo ogljikovega dioksida in odbije elektron. Ta preskoči na sosednjo molekulo, ki postane kisikov negativni ion ( O2¯ ).
Takim ionom pravimo tudi vitamini v zraku. Preizkusi na malih živalih so pokazali, da v zraku, ki so mu odvzeli negativne kisikove ione, že v dveh tednih vse pomrejo zaradi zadušitve.
Za ohranitev zdravja bi kubični centimeter zraka moral vsebovati vsaj 1.000 negativnih kisikovih ionov. Toliko jih je v običajnem čistem podeželskem zraku. V zaprtih prostorih jih ni več kot sto. V takem okolju se nas lotevajo utrujenost, nervoznost, pretirana želja po hrani.
Za človeka je optimalen zrak, ki vsebuje okoli 3.000 negativnih kisikovih ionov na cm3. Tak zrak najdemo ob morju, rekah in potokih ter v sredogorju (med 600 in 900m nad morjem). Na vrhovih gora jih je kar 5.000 na cm3, ob slapovih pa celo 50.000 in več, kar nas zelo poživlja.
Ne čepimo doma! Zunaj nas čakajo zdravilni »vitamini v zraku«. Ura bivanja zunaj (brez očal) poveča raven serotonina – hormona sreče – v krvi. Če zavijemo v bližnji gozd, pa dobimo v eni uri toliko zdravilnih snovi, ki jih oddajajo drevesa, da se raven stresnih hormonov zniža kar za 24 ur.
