Izgorelost nastane zaradi kroničnega stresa, pri katerem gre za dolgotrajno povečano proizvodnjo stresnih hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola), ki jih proizvaja nadledvična žleza v povezavi z žlezama hipotalamus in hipofiza (hipotalamusno-hipofizno-adrenalna os). Pri izgorelosti je ta »os« izčrpana, premalo je kortizola (Kakiashvili et al., 2013).
Prvo stopnjo izgorelosti označuje zlasti kronična utrujenost. Spremljajo jo lahko glavoboli, prebavne motnje, mišična napetost, visok krvni tlak, pogostejši prehladi/gripe, motnje spanja. Na drugi stopnji se tem težavam pridruži močan občutek ujetosti in nemoči, da bi karkoli spremenili. Na tretji stopnji nastopi psihofizični zlom, ko energija povsem poide, nekateri ne morejo niti premikati udov. Pogosto je potrebna hospitalizacija (Černelič Bizjak, 2021). Z izgorelostjo se povečajo tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov in težave v duševnem zdravju (Maslach, Leiter, 2016), kot sta depresija in anksioznost. Da ne gre za običajno depresijo ali anksioznost, pokaže laboratorijska analiza hormonov; pri izgorelosti nakazuje na izčrpanost hipotalamusno-hipofiznoadrenalne osi (Kakiashvili et al., 2013). Zdravstvene posledice trajajo lahko tudi več let ali pa so celo trajne in zahtevajo invalidsko upokojitev.
