Usodna neboleča zobna vnetja

neboleca_vnetja
neboleca_vnetjaUstno bioto

sestavljajo koristne bakterije, ki ustvarjajo antioksidante ter patogeni mikrobi, ki ustvarjajo proste radikale in druge oksidante. Če se škodljivi mikrobi preveč namnožijo, nastanejo poškodbe na zobeh in dlesnih. Patogeni mikrobi običajno najprej vdrejo v dlesen, kjer izzovejo odziv imunskega sistema. Nastane vnetje, ki nas varuje pred mikrobi. Telo z njimi sproti odpravlja večino vnetij v ustni votlini, ki nastajajo vsakodnevno. A ta mehanizem ni popoln. Fagociti, najštevilčnejši del našega imunskega sistema, ustvarjajo tudi proste radikale za potrebe njihove medsebojne komunikacije. Če je vnetje kronično, povzroči trajno propadanje tkiv zaradi obeh virov prostih radikalov.

Okužba

se z dlesni praviloma razširi na zob. Zobno gnilobo lahko z zobozdravstvenimi posegi odpravimo. A tu je še ena past, pravi dr. Levy. Zobozdravnik zob odpre, očisti zobne kanale in vnetje morda pozdravi brez puljenja zoba. Kanale potem zapolni in zob zapre. Zob je mrtev, a še funkcionira. Pod takim zobom se običajno ugnezdi novo vnetje, ki večinoma ne povzroča bolečin, posebno slikanje zob pa ga odkrije. Dr. Huggins in dr. Boyd Halley z univerze v Kentuckyju, sta analizirala več kot 5.000 takih izdrtih zob. Na prav vseh sta odkrila močne strupe, ki jih proizvajajo patogene bakterije (Levy, 2017).

Žvečenje

, ki sicer ni boleče, pa porine patogene mikrobe globlje v telo. Po limfi pridejo najprej v prsi. Od tod verjetno pogosta povezava med rakom prsi in (gnojnimi) vnetji zob in dlesni. Po žilah pa preidejo škodljive snovi in mikrobi do srca, od tam pa po vsem telesu. V vseh aterosklerotičnih oblogah so prisotne tudi patogene ustne bakterije. Naseljujejo tudi krvne strdke, v katerih so odkrili več kot 50 različnih vrst patogenih ustnih mikrobov, njihova koncentracija pa je v strdkih kar 16-krat višja kot v krvi. Pri osebah, ki imajo gnoj v zobeh ali dlesnih, pa čeprav je težava povsem asimptomatska, se tveganje infarkta poveča za petkrat (Levy, 2017). Poveča pa se tudi tveganje za razvoj mnogih drugih bolezni. Tudi pri nas specialistični zdravniki po potrebi pošiljajo paciente k njihovemu zobozdravniku, da preveri, ali morda ne gre za t.im. »fokalozo« – kronično obolenje, ki izvira iz zob. Po izkušnjah mojega zobozdravnika, dr. Slavka Samotorčana, so taka klinična obolenja zlasti endokarditis, nefritis (obolenje ledvic), artritis (vnetje sklepov), migrene in izpadanje las na nekem delu lasišča.

Za odkritje skritih zobnih vnetij je potrebno slikanje zob. To je rentgensko slikanje vseh zob (ortopan), vsaj dvakrat več vnetij pa odkrije slikanje CBCT (cone-beam computed tomography). Če zobozdravnik tako odkrije vnetje, svetuje ustrezno terapijo in jo tudi opravi.

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE!
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM,
JULIJ2021, Dr. Iztok Ostan

Dodaj odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.