Gluten je beljakovina v pšenici (tudi v starih sortah kot sta pira in kamut), rži in ječmenu, laktoza pa je mlečni sladkor. V Evropi ima težave pri uživanju laktoze od 4 % na Danskem do 56 % odraslih prebivalcev v Italiji, pri uživanju glutena pa od 1 % do 13 %.
Občutljivost na laktozo nastane zaradi pomanjkanja laktaze, encima za njeno razgradnjo. Proizvajajo ga celice v steni tankega črevesa. Telo dojenčka proizvaja veliko laktaze, z odraščanjem pa to sposobnost izgubljamo. Na Daljnem vzhodu, kjer ni tradicije uživanja mleka in mlečnih izdelkov, je občutljivih nanje kar od 70 % do 100 % prebivalcev. Tudi če nam ne povzročajo težav, jih uživajmo zmerno, saj nismo dobro prilagojeni nanje, ali pa jih nadomestimo s kakovostnimi rastlinskimi izdelki.
Pri občutljivosti na gluten telo ustvarja premalo encimov za njegovo razgradnjo; med njimi je zelo pomemben encim DPP-4. Proizvajajo jih celice v celotnem prebavnem traktu; imamo jih že v slini. Ob prevladujoči sodobni prehrani jih telo težko proizvaja v zadostni količini. V sodobnih vrstah žit je 40-krat več glutena kot so ga vsebovala pred 30 leti.
Ker sta občutljivost na laktozo in gluten posledici pomanjkanja posebnih prebavnih encimov, se zdi, da bi (poleg zmanjšanega vnosa ali odpovedi živilom, ki vsebujejo laktozo ali gluten) utegnilo rešiti težavo tudi uživanje specifičnih prehranskih dopolnil, ki te encime vsebujejo. Žal raziskave kažejo, da je njihova učinkovitost nizka. Pri občutljivosti na neko hrano se namreč poslabša delovanje celotnega prebavnega trakta. Če se ji ne želimo odreči, je pač potrebno prebavila splošno okrepiti.
V nadaljevanju opisujem, kako.
