Pred približno štirimi milijoni let je bila Zemlja še vroča krogla, na kateri so stalno divjale nevihte, udarjale strele, skozi ozračje brez kisika pa je prosevalo močno sevanje … V vodi so se v takem okolju sintetizirale prve molekule tipa RNK, ki so bile sposobne ustvariti svoje dvojnike. To so bile prve oblike življenja. RNK je v tem procesu kasneje nadomestila stabilnejša molekula, DNK. Za dinamiko in razmnoževanje so si te molekule pomagale z beljakovinami. Zanje je v okolju veljala konkurenca med raznimi DNK. Obstale so tiste DNK, ki so sebe in svoje beljakovine ogradile od okolja z opno iz maščob. Tako so nastale prve celice, podobne današnjim bakterijam. Njihovi najzgodnejši fosilni ostanki segajo v čas pred 3,7 -3,8 milijarde let.

Bakterije so enostavna bitja, ki pa zmorejo kemijske procese, ki jih mi ne zmoremo. Znajo ustvarjati na primer maščobne kisline tipa omega-3, česar noben vretenčar danes ne zmore; omega-3 so življenjsko pomembne; tvorijo kar 30-40% maščob v membranah možganskih celic. Pridobiti jih moramo s hrano. Njim posvečam to številko novic.

Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJŠE!
Novice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM,
NOVEMBER2023, Dr. Iztok Ostan