Nepopolnost Narave in Probiotični Dodatki

Po klasični prehranski doktrini velja, da ob zdravi in uravnoteženi hrani, prehranski dodatki niso potrebni. Tako stališče je v bistvu v skladu s teorijo, ki meni, da so bitja popolno prilagojena na naravno okolje in torej tudi na prehrano iz njega. Eden glavnih predstavnikov te teorije je npr. biolog A. J. Cain.

Znani oxfordski biolog Richard Dawkins pa je že leta 1982 (v knjigi Razširjeni fenotip) utemeljil teorijo, ki trdi, da bitja iz različnih razlogov še zdaleč niso popolnoma prilagojena na okolje. Moje osebne izkušnje in raziskovanja potrjujejo ta pogled. S soprogo sva bio-vrtičkarja in že desetletja pridelujeva zelenjavo in precej sadja za svoje potrebe. Ob mojem kroničnem obolenju jeter in trebušne slinavke, ki sem ju staknil v mladosti, sva si z naravno hrano dolgo lepo pomagala in jo še danes uživava v veliki meri. Toda ozdravel sem šele pred dobrim desetletjem, ko sem naravno prehrano dopolnil z ustreznimi prehranskimi dodatki. Naj pojasnim potrebo po prehranskih dodatkih na primeru potreb po rudninah in delovanju črevesja.

Za dobro prehranjenost z rudninami je bistveno delovanje črevesja. Žal pa se (po podatkih dr. Schmitta) v črevesju izkoristi manj kot 10 % užitih hranil. Že to kaže, kako nepopolna je narava. Drugi problem je neuravnoteženost rudnin v živilih. V spodnji tabeli je prikazano, kako so celo živila, ki so znana po svojem  mineralnem bogastvu,  neuravnotežena glede na človekove potrebe po njih.

Tabela 1:  Zelena superživila – zadovoljitev dnevnih potreb po rudninah (10 g suhega živila)

SPIRULINA HLORELA AFA alge Pšenične bilke
KALCIJ 10% 2% 14% 5%
ŽELEZO 83% 72% 33% 33%
MAGNEZIJ 10% 8% 4% 3%
NATRIJ 1% 0% 0% 0%
KALIJ 2% 2% 2% 5%
CINK 2% 47% 2% 3%
BAKER 6% 1% 3% 10%

vir: Henrikson, Robert: Spirulina, hrana za zemljane… Ljubljana: Duena, 1996, str. 37, 45.

Probiotični jogurt

Probiotični jogurt

Nobeno od  živil ni povsem po meri človeka. Tudi kombinacije živil ne zadovoljijo potreb po rudninah optimalno. Če na primer poskrbimo z naravnimi živili za 100% zadovoljitev potreb po kalciju, bomo imeli v prehrani morda preveč železa, premalo cinka…  Po načelu, da »od presežka glava ne boli« posamezniki užijejo veliko raznovrstne zelenjave in sadja. Toda tudi to ni optimalno. Več študij, med njimi tudi eksperimenti slovitega dr. Amesa, so pokazali, da ne le pomanjkanje mineralov pač pa tudi njihov presežek povzroča celične poškodbe (oksidativni stres). Pri pomanjkanju posameznih rudnin pa se, žal, človeški organizem odzove s povečanjem nezdravega apetita po kalorični hrani (ne pa po mineralno bogati).

Naravna prehrana zadošča za ohranitev rodu. Stoletja so naši predniki živeli od nje. Če želimo optimalnejšo, moramo zanjo poskrbeti sami.

Problem lahko omilimo z rednim uživanjem probiotičnih živil in probiotičnih prehranskih dodatkov (vsebujejo organizme dobre črevesne flore). Ta so npr. kefir, kislo mleko, probiotični jogurti, zelnica in »koncentrirani« probiotiki, ki jih ponuja prehranska industrija. Učinkovitost probiotika lahko sami kontroliramo: če črevesno floro dovolj uravnoteži, blato nima več neprijetnega vonja. Z večino klasičnih probiotikov to težko dosežemo.

Med tistimi probiotiki, ki ublažijo vonj blata (pri nekoliko povečanem odmerku) je, po naših izkušnjah, probiotični napitek Basik.  Vsebuje tudi veliko rudninskih in drugih rastlinskih izvlečkov in patentirano sestavino BET (Bioavailability Enhancing Termonutrient), ki poveča absorpcijo hranil v celice za 30% do 250%.  Je to lahko nevarno, saj »preveč škodi«? Po raziskavah sodeč, te nevarnosti ni. Študija uporabe tega napitka na 50 pacientih je namreč pokazala, da se je raven oksidativnih poškodb celic zmanjšala za 12,3%, občutek lakote pa se je znižal (kar smo opazili tudi sami). To kaže na dobro uravnoteženost hranil v njem. V trimesečnem poskusu, ki ga je vodil dr. Schmitt, se je telesna teža udeležencev zmanjšala za 2-3 kg.

dr. Iztok Ostan

Kategorije: Raziskave.