Celice imajo zelo rade glukozo kot svoj energetski vir. Ker je »hitro vnetljiva«, jo zlahka pretvorijo v koristno energetsko obliko (ATP). Prav njena visoka vnetljivost pa je vir zdravstvenih težav. Zlahka se namreč spaja z drugimi snovmi v telesu, zlasti z beljakovinami. Te postanejo oksidirane – glicirane. Glicirane beljakovine pa niso le pokvarjene in zato neuporabne, ampak tudi strupene. So namreč sedemkrat bolj reaktivne od negliciranih. Povzročajo poškodbe – tako imenovani oksidativni stres, ki je vzrok mnogih bolezni in končno smrti.
Glukoza se že v krvi, na poti proti celicam, sreča zmnogimi beljakovinami in se lahko z njimi veže. Taka beljakovina (lipoprotein) je na primer LDL holesterol.
Temu pogosto pravimo »slabi holesterol«. Nevrologa dr. Perlmutter in dr. Bredesen ugotavljata, da to v resnici ni slab holesterol. Telo ga potrebuje za transport prepotrebnih maščob. Njegov problem pa je, da je molekula manjša od t. im. dobrega holesterola (HDL), zato prej oksidira. Šele oksidirani LDL holesterol povzroča poškodbe na ožilju in soustvarja aterosklerozo. Prav glukoza pa je eden od dejavnikov oksidacije, kvarjenja LDL holesterola.
Najbolj razširjena beljakovina v našem telesu je kolagen. Ta elastična beljakovina zagotavlja prožnost kože, ožilja, kosti … Zaradi presežka sladkorja se koža hitreje stara, kosti postajajo krhkejše … Znano je, da preveč sladkorja v prehrani vodi v sladkorno bolezen (diabetes tipa II). Glukoza namreč prihaja tudi v trebušno slinavko; če je je preveč, jo poškoduje, tako da trebušna slinavka ne zmore več ustvarjati dovolj insulina, hormona za absorpcijo glukoze v celice.
Dr. Perlmutter razkriva v svoji uspešnici Požgani možgani, kako presežek sladkorja v krvi povzroča nevrodegenerativne bolezni. Alzheimerjeva bolezen je na primer postala že tretji najpogostejši vzrok smrti. Dve tretjini teh bolnikov so diabetiki, a tudi pri drugih je preveč sladkorja pogost vir demence, ugotavlja nevrolog dr. .Bredesen, avtor knjige Adijo, Alzheimer in avtor uspešne metode zdravljenja te bolezni.
