Včasih je bilo ob petkih zapovedano postenje. Uradna prehranska doktrina nas uči, da je zdravo jesti vsak dan po pet obrokov. So redni kratki posti za zdravje res škodljivi?
Rezultati raziskav o rednih kratkih postih
Korenine znanstvenega proučevanja rednih kratkih postov (ang. »intermittent fasting«) segajo že v sredino preteklega stoletja, ko sta Anton J. Carsen in Friedrich Hoelzel (1946) objavila prvi članek o preizkusih na podganah, ki so jim trajno dajali hrano vsak drugi dan, sicer pa so le pile vodo.
Mnogi podobni poskusi so pokazali, da so živali ob takem postenju živele dlje in so bile bolj zdrave kot sicer. Dr. Krista Varady je s poskusi na ljudeh potrdila, da podobno postenje krepi zdravje in zmanjšuje telesno težo.
V poskusih, ki sta jih vodila dr. Michelle Harvie in prof. Tony Howell so se udeleženke in udeleženci postili le dva zaporedna dneva na teden in v tem času zaužili po 650 kcal dnevno, preostalih pet dni v tednu pa so jedli kot običajno. V štirih mesecih takega režima so shujšali v povprečju za 5,8 kg, holesterol se je že po prvem mesecu v povprečju stabiliziral na 6% nižji ravni, krvni tlak se je v povprečju znižal za 11%, inzulin za 10 %, tveganje za nastanek raka pa se je zmanjšalo celo za 40%. Udeleženci so po štirih mesecih diete prešli na en postni dan tedensko, kar jim je omogočalo trajno ohranjanje nižje telesne teže in nižje ravni holesterola.
Po sistemu zdravnika dr. Michaela Mosleya se za hujšanje postimo dva nezaporedna dneva v tednu, za vzdrževanje telesne teže pa en dan na teden. Na postni dan je ženskam dovoljeno zaužiti 500 kcal, moškim pa 600 kcal. V razvitih deželah se tak način hujšanja in vzdrževanja telesne teže hitro širi.
Mimo pasti kratkih postov
Postenje je bilo nekoč naravni del prehranjevanja, saj občasno hrane v naravi ni bilo. Pa vendar postenje ni primerno za vse. Prehranski strokovnjaki menijo, da je katera koli oblika kalorične restrikcije lahko nevarna za diabetike, nosečnice, otroke in zelo suhe osebe.
Raziskovalci postenja, kot je prof. Valter Longo z Univerze Južne Kalifornije, opozarjajo na težave, ki se lahko pojavijo pri postu (znižanje krvnega tlaka, znižanje ravni sladkorja v krvi). Zgodi se, da kdo med postom celo omedli. Zato je koristno, če se začetnik udeleži strokovno vodenega tečaja postenja, kakršne pri nas vodita dr. Helena Jeriček Klanšček in Drago Klanšček iz Kriške vasi.
Svoj prvi 7-dnevni post sem leta 1986 opravil pod zdravniško kontrolo. Bil je zelo uspešen. Od takrat sem bil pozoren predvsem na morebitne težave pri postu, ki nastanejo zaradi pomanjkanja esencialnih hraniv. Pri enodnevnih postih, pri katerih užijemo do 500 oziroma 600 kcal, se s pazljivostjo zlahka izognemo pomanjkanju esencialnih maščobnih kislin, rudnin in vitaminov. Ne moremo pa se z običajnimi živili ob postnih dneh izogniti beljakovinski podhranjenosti.
Beljakovinska hrana je zelo kalorična in v okviru omenjene kalorične restrikcije potrebnih beljakovin preprosto ne bo dovolj. Če se postimo en dan na teden, smo tako dobrih 50 dni na leto beljakovinsko podhranjeni. Posledice so slabšanje tena in prožnosti kože, upadanje mišične mase, oslabitev imunskega sistema in druge.
Problemu se izognemo tako, da v prehrano postnega dne vključimo vsaj 15 tablet optimalne kombinacije esencialnih aminokislin (OKA), ki ne sproščajo nič kalorij. Dodajanje OKA je pomembno zlasti za starejše, saj po 65. letu pomanjkanje beljakovin povečuje tveganje smrtnosti in raka. Natančna navodila, kako izvajati tak post smo predstavili v knjigi »Hujšanje z dopolnili tipa OKA«.
Leta 2016 je v Kriški vasi potekal preizkus triinpoldnevnega postenja po tej metodi. Udeležilo se ga je 12 prostovoljk in prostovoljcev, starih v povprečju 57 let. V času posta so v povprečju shujšali za 1,7 kg, krvni tlak se je znižal. Analiza krvi pred postom in po njem je pokazala izboljšanje vseh merjenih kazalcev (krvni sladkor, inzulin, delež HDL v celokupnem holesterolu), vključno s kazalcem za tveganje nastanka raka (IGF-1).
