Zdravniki običajno svetujejo, naj ne preskočimo nobenega od priporočenih petih dnevnih obrokov. Skupina uglednih znanstvenikov pod vodstvom dr. Marka Mattsona pa je leta 2014 objavila ugotovitev, da je tak režim »z vidika evolucijskega razvoja nenormalen”. Pred tem (leta 2012) je izšel znanstveni članek o preizkusu, v katerem so skupinama mišk dajali enako hrano, le da so eni skupini omogočili dostop do nje ves čas, drugi pa le (zaporednih) 8 ur na dan. Slednje so se manj poredile in so imele boljše zdravstvene kazalce. Sledilo je več preizkusov take prehrane na ljudeh (pretežkih, s preddiabetesom in zdravih). Zaznali so le pozitivne učinke.
V enem od preizkusov se je v skupini zdravih športnikov, ki so se prehranjevali le 8 ur na dan, zmanjšalo tveganje raka (merjeno s kazalcem IGF-1), v skupini, ki je enako hrano uživala ves dan, pa ne.
Pred preizkusom je bila pri športnikih v obeh skupinah raven sladkorja v krvi 5,3 mmol/l (optimalno je med 3,9 in 5,0 mmol/l). Le pri športnikih s časovno omejenim prehranjevanjem se je v času eksperimenta raven glukoze znižala na optimalnejšo raven – 4,8 mmol/l.
Hormon inzulin ima v presnovi centralno vlogo. Če ga je preveč, nastane inzulinska rezistenca, ki je dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni, raka, srčno žilnih zapletov, demence in drugih obolenj. Optimalna raven je 4,5 mE/L ali manj. Raven inzulina je bila pri športnikih že pred začetkom preizkusa primerna (2,8 mE/L), po preizkusu pa se je le v skupini s časovno omejenim prehranjevanjem še izboljšala – bistveno znižala (na 1,8 mE/L).
Večina raziskav je pokazala, da časovno omejeno prehranjevanje zmanjšuje previsoke ravni triglicerodov in LDL holesterola oziroma previsok krvni tlak.
Vse raziskave pri ljudeh so pokazale, da časovno omejevanje hranjenja zmanjšuje delež maščobnega tkiva, v večini raziskav se je rahlo znižala tudi previsoka telesna teža udeležencev.
Prehransko okno – del dneva, ko uživamo hrano
Prehransko okno naj ne bo daljše od 12 ur, pa tudi ne krajše od 3 ur, če želimo zaužiti normalno dnevno količino hrane. Hrano užijemo v 2 do 3 obrokih, saj je nezdravo vso dnevno potrebno količino užiti v enem samem obroku. Prehransko okno lahko umestimo v pretežno dopoldanski čas, sredino dneva ali ga zamaknemo v popoldan. Najpomembneje je, da ne jemo vsaj tri ure pred spanjem.
Pri nas doma upoštevamo ta sistem že več let. Brez hrane smo 16 zaporednih ur na dan. Praviloma jemo med 12. in 20. uro. S tem vzdržujemo telesno težo. Naša znanka pa se je ob podobnem režimu (prehranjuje se med 10. in 18. uro) in nespremejeni količini hrane v osmih mesecih znebila 8 odvečnih kilogramov in tudi hlepenja po hrani.
Kaj jesti in piti
Tudi pri časovno omejenem prehranjevanju naj bo prehrana zdrava in uravnotežena, pojemo pa jo v krajšem času. Lahko je mešana, vegetarijanska ali veganska. Lahko jo dopolnjujemo s kakovostnimi prehranskimi dopolnili.
Za optimizacijo prehrane in manj apetita je priporočljivo uživati na dan po 1-2 kapsuli FHES, toliko bio probiotika EM, da blato izgubi neprijetni vonj, od 1,5 do 2,0 g maščobnih kislin omega3, od 3 do 5 tablet OKA. Če hujšamo, povečamo odmerek OKA na 5-8 tablet, s čimer preprečimo ohlapnost kože.
