Vsakdo od nas se občasno sooča z neprijetnimi čustvi kot so žalost, brezvoljnost, črnogledost, pobitost in celo obup. Depresija pa je duševna motnja, pri kateri so taka čustva dolgotrajna. Pojavnost depresije se povečuje, še posebno med mladimi. Leta 2023 je imelo to motnjo približno 18 % prebivalcev ZDA; bolj je razširjena pri ženskah kot pri moških. Podobno velja za Slovenijo.
Podobno tudi tesnobo, ki pomeni stanje strahu, občutka ogroženosti, lahko občuti občasno vsakdo. Kot duševno motnjo – anksioznost – pa tako čustveno stanje označujemo, ko se pojavi brez stvarnega zunanjega razloga in traja dalj časa. Tudi število obolelih za to motnjo se povečuje zlasti med mladimi. Podobno kot depresija je tudi anksioznost pogostejša pri ženskah kot pri moških. Je najbolj razširjena duševna motnja. V ZDA je bila leta 2023 že pri 19 % ljudi diagnosticirana anksioznost.
Čeprav se depresija in anksioznost razlikujeta, imata več skupnih značilnosti. Pri obeh gre za skrbi brez neposrednega zunanjega razloga, pri obeh se pojavljajo tudi nespečnost, bolečine, vnetja, utrujenost in drugi stranski pojavi. Skoraj polovica hudo depresivnih oseb trpi tudi za anksioznostjo.
Seveda je pri teh duševnih težavah potrebna strokovna pomoč. Pomagamo pa si lahko tudi sami s spremembo načina življenja in prehrane. V tej številki novic predstavljam svoj trimesečni program prehranske prve pomoči.
