Alergije si večinoma pridobimo v otroštvu. Če postane črevesna stena prepustna, začnejo vdirati iz črevesja večji koščki hrane. Fagociti zaznajo prevelike koščke hrane kot tujke in jih napadejo. Obenem sprožijo signalne molekule, ki aktivirajo druge dele imunskega sistema. Žal je pri otroku razvit le arhaični del imunskega sistema – Th2, ki zelo burno reagira na vdor tujkov. Nastane močno vnetje, ki je pač izhod v sili, ker otroški organizem ne more računati na podporo še nerazvitih delov imunskega sistema, ki so ga napadli patogeni mikrobi in paraziti. Enako buren odziv nastane, če zaradi prepustnosti črevesja vdrejo v kri neprebavljeni koščki hrane. Imunski sistem si zapomni, da je neka snov tujek. Kadarkoli kasneje oseba zaužije to snov, se sproži »nekoristna« in »zmotna« vnetna reakcija organizma, ki ji pravimo alergija.
Poleg alergij poznamo tudi “psevdo alergije” – to je, preobčutljivost (netolerantnost). Nekatere vrste hrane lahko povzročijo bolečine, ker v prebavnem traktu nimamo zadosti ustreznih prebavnih encimov, zato nepopolno razgrajeni delci v črevesju povzročijo drisko, ne da bi se v to vpletel imunski sistem. Da ne gre za alergijo, prepoznamo, ker so težave odvisne od količine užitega živila, medtem ko alergijsko reakcijo povzroči že minimalna količina alergena.
Alergije se z odraščanjem pogosto unesejo, ko se razvijejo drugi, energetsko zahtevnejši deli imunskega sistema (Th1). Dokler imamo dovolj življenjske moči, alergij ni, ko pa ošibimo, se ponovno bolj aktivira energetsko varčnejši del imunskega sistema (Th2), kar omogoči izbruh prej spečih burnih alergijskih reakcij.
Tako lahko pojasnimo, zakaj se, tako kot pri moji soprogi, pojavijo alergije in netolerantnosti v obdobju, ko je telo izčrpano.
