{"id":777,"date":"2015-03-06T10:31:09","date_gmt":"2015-03-06T17:31:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ziva-voda.com\/blog\/?p=777"},"modified":"2021-05-17T17:59:50","modified_gmt":"2021-05-17T15:59:50","slug":"zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/","title":{"rendered":"Zakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?"},"content":{"rendered":"
\"Bioresonan\u010dna

S pomo\u010djo naprave za bioresonanco lahko ve\u0161\u010d terapevt s pomo\u010djo vzor\u010dkov hrane in drugih snovi hitro in neinvazivno ugotovi netolerantnost pacienta na posamezne snovi. Pacientu potem v \u010dasu terapije po\u0161lje preko elektrod po\u0161lje v organizem prijetno elektromagnetno valovanje, ki pomaga zbrisati \u00bbspomin\u00ab telesa, da je neka hrana zanj tujek.<\/p><\/div>\n

Po dolgem obdobju hudega stresa je moja soproga leta 2001 zbolela za nevrodermitisom. Ve\u010dmese\u010dna terapija pri dermatologu ji ni prinesla izbolj\u0161anja. Ker mnogo ko\u017enih te\u017eav izvira iz nakopi\u010denih strupov, sva se odlo\u010dila za \u010distilne sadne dneve. In res, srbenje je na njeno veliko veselje prenehalo \u017ee po nekaj dneh. Ko so se po nekaj mesecih te\u017eave ponovile, je spet poskusila samo s sadjem, a tokrat ji je taka prehrana stanje le \u0161e poslab\u0161ala.<\/p>\n

Kot smo \u017ee pisali (Aura \u0161t. 165\/2003), je bioresonan\u010dno testiranje pri dr. Alojzu Medvedu, starosti med slovenskimi zdravniki na tem podro\u010dju, pokazalo, da je alergi\u010dna na ve\u010d kot 20 \u017eivil, ve\u010dinoma na sadje. Presene\u010deni smo bili, da je bila alergi\u010dna tudi na biolo\u0161ko pridelane slive in jabolka z doma\u010dega vrta. Na sre\u010do ji je dr. Medved z bioresonan\u010dno terapijo v nekaj mesecih pomagal do zdravja. Od tedaj lahko brez te\u017eav u\u017eiva \u017eivila, na katera je bila alergi\u010dna.<\/p>\n

\"Zdravo

Zaradi prevelike prepustnosti \u010drevesne stene vdrejo ko\u0161\u010dki hrane v kri. Ker so preveliki, jih imunski sistem zazna kot tujke, \u010deprav gre lahko za najbolj\u0161a \u017eivila in si zapomni, da je taka hrana tujek. Tako postanemo alergi\u010dni na nekatera \u017eivila, ki so kakovostna.<\/p><\/div>\n

Vse ve\u010d ljudi zboleva za alergijami. V razvitem svetu se je v zadnjih 25 letih preteklega stoletja pove\u010dalo \u0161tevilo obolelih za senenim nahodom kar 4-kratno, \u0161tevilo astmati\u010dnih obolenj pa 2,5-kratno (Rauch-Petrz: 9).<\/p>\n

Zdravniki ugotaljajo, da je 20 do 30% ljudi v razvitem svetu alergi\u010dnih na vsaj eno \u017eivilo ali snov (Ihan: 160; Rauch-Petrz: 9), po nekaterih ocenah pa jih je \u0161e ve\u010d. Poleg tega pa \u0161e nadaljnjih 20% ljudi ne prenese kakega \u017eivila, \u010deprav z medicinskega vidika nanj niso alergi\u010dni. (Rauch-Petz: 36; Schmelz: 10). To pomeni, da je dandanes \u017ee skoraj vsak drugi \u010dlovek alergi\u010den ali vsaj netoleranten (psevdoalergi\u010den) na kako hrano ali snov v svojem okolju.<\/p>\n

Problem je, da mnogo ljudi sploh ne ve, da so alergi\u010dni na kako snov, in se, tako kot mi, dolgo mu\u010dijo, preden jim ustrezen terapevt odkrije vir te\u017eav. Tako kot mi pa so potem mnogokrat presene\u010deni, da jim \u0161kodi kako odli\u010dno naravno \u017eivilo, saj je\u00a0\u00a0 danes \u0161e vedno raz\u0161irjeno zmotno mnenje, da kakovostna, biolo\u0161ko pridelana hrana, ki ji po veljavnih standardih ni kaj o\u010ditati, ne more \u0161koditi.<\/p>\n

\"Dr.Darinka

Zdravnica, Darinka Strmole dr. med. iz Trebnjega se ukvarja z bioresonanco. Gre za postopek diagnosticiranja in zdravljenja s pomo\u010djo elektromagnetnih valov, ki jih terapevti zaznavajo na pacientih in ustvarjajo s posebno napravo za terapijo. Postopek je \u0161e posebno uporaben pri diagnosticiranju in odpravljanju netolerantnosti do nekaterih snovi in alergij.
Bioresonanco bo prakti\u010dno prikazala v drugem delu seminarja v torek, 10. marca 2015 v Ljubljani (ob 17.00 uri v Klubu Maxi, Trg republike 1). V uvodnem delu seminarja bo dr. Iztok Ostan pojasnil, zakaj je zlasti pri prehrani bolnika priporo\u010dljivo sodelovanje zdravnika. Prisr\u010dno vabljeni!<\/p><\/div>\n

Kaj so alergije in netolerantnosti?<\/h4>\n

Vsak od nas je \u017ee do\u017eivel, da se je po preobilnem obroku, po postani hrani ali po solati, v katero je kanilo preve\u010d kisa\u2026 po\u010dutil slabo, dobil kr\u010de v \u017eelodcu, drisko ipd. To seveda ni alergija, pa\u010d pa normalna reakcija organizma na napa\u010dno prehrano. Beseda \u201calergija\u201d izvira iz gr\u0161\u010dine, njen prvotni pomen je \u201creagirati druga\u010de\u201d. Pri alergijah namre\u010d telo reagira preob\u010dutljivo na hrano in snovi, ki ve\u010dini ljudem ne povzro\u010dajo te\u017eav. Alergij je ve\u010d vrst, pri vseh gre za pretiran odziv imunskega sistema.<\/p>\n

Alergijske reakcije se pojavljajo v zelo razli\u010dnih oblikah, najpogosteje na sluznicah dihal (seneni nahod, astma, napadi kihanja\u2026), na \u010drevesni sluznici (driske, vetrovi\u2026) in na ko\u017ei (srbenje, izpu\u0161\u010daji, koprivnica\u2026), pa tudi drugod (vnetje \u017eil, sklepov\u2026). Intenzivnost te\u017eav, ki jih ob\u010dutijo alergiki, variira od neprijetnih a nenevarnih srbenj do zelo mo\u010dnih reakcij (anafilakti\u010dni \u0161ok), ki lahko vodi tudi v smrt.<\/p>\n

Poleg alergij poznamo tudi psevdoalergije oz. netolerantnosti. Te\u017eave te vrste so zelo podobne alergijam, so pa po svoji naravi druga\u010dne, saj njihov vir ni moteno delovanje imunskega sistema. Nekatere vrste hrane lahko povzro\u010dijo bole\u010dine, ker v \u017eelodcu morda nimamo zadosti ustreznih prebavnih encimov (Balch, 110), pa potem nepopolno razgrajeni delci v \u010drevesju povzro\u010dijo drisko, ne da bi se v to vpletel imunski sistem. Da ne gre za alergijo, vemo, ker so te\u017eave odvisne od koli\u010dine u\u017eitega \u017eivila, medtem ko alergijsko reakcijo povzro\u010di \u017ee manj\u0161a koli\u010dina alergena (snovi, ki povzro\u010da alergijo). Te te\u017eave so trdovratnej\u0161e, saj je za odpravo alergij potrebno dose\u010di normalen odgovor imunskega sistema.<\/p>\n

\"Vita

Pri premagovanju te\u017eav z alergijami lahko pomagajo tudi nekatera prehranska dopolnila. Na spletni strani www.iztokostan.com<\/a> je zbranih 380 izku\u0161enj z uporabo dopolnil MAP, s FHES o\u017eiv-ljene vode in probiotikov EM. Med njimi je tudi 17 premerov u\u017eivanja omenjenih dopolnil pri alergijah, pa tudi rezultati raziskav.<\/p><\/div>\n


\nImunski sistem kot del obrambe pred tujki<\/strong><\/h4>\n

Tujki (strokovno jim pravimo antigeni) so molekule in drugi delci, ki jih imunski sistem ne prepozna kot \u201cobi\u010dajne\u201d. Lahko gre za toksi\u010dne snovi (virusi, bakterije in drugi \u0161kodljivi mikrobi, toksi\u010dne molekule) ali preprosto za snovi, ki jih organizem zazna kot odve\u010dne. V obrambi pred njimi sodeluje ve\u010d podsistemov na\u0161ega telesa:<\/p>\n

    \n
  • flora v sluznicah (v dihalih, v \u010drevesju\u2026)<\/li>\n
  • antioksidantsko biolo\u0161ko okolje celic,<\/li>\n
  • komplementarni obrambni sistem (obrambne beljakovine iz jeter) (Ihan: 74; Rauch-Petz: 29)<\/li>\n
  • levkociti \u2013 bela krvna telesca z organi imunskega sistema (bezgavke, pri\u017eeljc, vranica\u2026).<\/li>\n<\/ul>\n

    Za dobro obrambo pred tujki organizem potrebuje vse \u0161tiri omenjene sestavine obrambe. Zlasti pa potrebuje dobro delujo\u010do armado belih krvnih telesc. Med njimi sta zlasti pomembni dve skupini:<\/p>\n

      \n
    1. a) fagociti<\/strong><\/em> (nevtrociti, monociti in makrofagi) so celice po\u017eiralke; tujke preprosto po\u017erejo in razgradijo. Razvojno so najstarej\u0161a oblika obrambnih celic. Tujke prepoznajo \u201cna grobo\u201d po velikosti, hrapavosti in elektri\u010dnem naboju (Glaser, Ihan: 81).<\/li>\n
    2. b) limfociti<\/strong><\/em> tvorijo imunski sistem v o\u017ejem pomenu besede, saj \u0161ele ta specializirani obrambni sistem omogo\u010da nastajanje imunosti na prav dolo\u010dene tujke (bolezenske klice oz. strupe, ki jih proizvajajo razni mikrobi). Oblikoval se je pozno v evoluciji (pri sesalcih). Limfocite lo\u010dimo v dve skupini:<\/li>\n<\/ol>\n
        \n
      • limfocite T<\/span><\/em> ; mednje sodijo celice T pomagalke (Th), ki so zadol\u017eene za koordinacijo vseh drugih celic imunskega sistema in celice T ubijalke (Tc- citotoksio\u010dne T celice), specializirane za ubijanje mikrobov in bolnih celic (rakavih, oku\u017eenih z virusi) ter<\/li>\n
      • limfocite B<\/span><\/em> ; ti so zadol\u017eeni za proizvodnjo protiteles \u2013 imunoglobulinov \u2013, s katerimi nevtralizirajo tujke in jih pripravijo za nadaljnjo predelavo.<\/li>\n<\/ul>\n

        Obstajajo pa \u0161e druge vrste belih krvni\u010dk, ki imajo razne pomo\u017ene funkcije (nekateri granulociti, ki spro\u0161\u010dajo vnetne snovi ipd; Alberts: 1164).<\/p>\n

        Preob\u010dutljivosti\/alergije nastanejo zaradi slab\u0161ega delovanja katerekoli od omenjenih skupin belih krvni\u010dk. Tako lo\u010dimo 4 tipe preob\u010dutljivosti. Del strokovne literature vse te preob\u010dutljivosti imenuje alergije (Rauch-Petz; 27-33). Najbolj pogosta (80 % vseh preob\u010dutljivosti ) je preob\u010dutljivost tipa I, ki v bistvu predstavlja \u201cpravo\u201d alergijo (Ihan; 168). Pri njej limfociti B proizvajajo protitelesa IgE ve\u010d kot obi\u010dajno. Zato bomo v nadaljevanju pogledali, kako delujejo limfociti B.<\/p>\n


        \nDelovanje limfocitov B<\/strong><\/h4>\n

        Ko v organizem vdre tujek, se celice B (pod vodstvom celic T pomagalk) odzovejo nanj. V nekaj dneh proizvedejo kemi\u010dne snovi – imunoglobuline, s katerimi tujek nevtralizirajo. Ko telo enkrat proizvede ustrezne imunoglobuline, je za dalj \u010dasa odporno (imuno) proti dolo\u010deni vrsti tujkov (virusom, bakterijam, strupenim snovem\u2026), saj ima pripravljeno matrico (prav za to substanco prilagojeni limfocit B), po kateri pri ponovnem vdoru tujka (virusa\u2026) lahko hitro ustvari mno\u017eico enakih protiteles.<\/p>\n

        Sredi\u0161\u010dne celice imunskega odziva so celice T pomagalke (Th), ki dajejo navodila za ravnanje drugim belim krvni\u010dkam. \u201cDanes sta poznani vsaj dve osnovni podvrsti celice Th in sicer Th1 in Th2 podvrsta\u201d (Berce:29).<\/p>\n

        Imunski odgovor, ki ga izzovejo celice Th1, je zelo agresiven in zato u\u010dinkovit v obrambi pred tujki, a je (domnevno) tudi energetsko zahtevnej\u0161i. Aktivirajo se celice Tc ubijalke, pomembne zlasti za obrambo pred virusi. Celice Th1 pa aktivirajo tudi tiste celice B, ki spro\u0161\u010dajo imunoglobuline v notranjost organizma \u2013 v kri in limfo. Gre za imunoglobuline IgM, ki so u\u010dinkoviti za boj proti bakterijam, pa tudi imunoglobuline IgG, ki so bolj primerni za obrambo pred strupi (Uravnavanje\u2026; Meyers: 36; Ihan: 78, 162). Imunski odziv Th1 je torej specializiran za boj proti virusom, bakterijam in toksinom, ki so danes glavni problem ohranjanja zdravja. Zato predstavlja ta podsistem \u201cudarno mo\u010d\u201d na\u0161e samoobrambe pred tujki.<\/p>\n

        Imunski odgovor, ki ga spro\u017eijo celice Th2 je bolj usmerjen na \u201cobrobje\u201d organizma, saj aktivira ustvarjanje imunoglobulinov IgA in IgE, ki varujejo predvsem sluznice.<\/p>\n

        Osnova dobre obrambe sluznice so (poleg zdrave \u010drevesne flore, antioksidantskega biolo\u0161kega okolja\u2026) protitelesa IgA. Tujek v sluznici namre\u010d nevtralizirajo in ga izrinejo na njeno povr\u0161je brez vnetja (Ihan, 78; Uravnavanje). To je za organizem zelo uspe\u0161na obramba, saj ne ob\u010duti nobenih motenj (izlo\u010danje tujka brez vnetij). \u010ce IgA ne uspejo obvarovati sluznice, se ta vname, postane prepustna. Mikrobi in drugi antigeni (tujki)) vdrejo v notranjost, kjer imajo glavno obrambno vlogo limfociti iz sistema Th1.<\/p>\n

        Tudi imunoglobulini IgE so prete\u017eno v sluznicah, so pa tudi v ko\u017ei. Varovali naj bi nas zlasti pred paraziti. Zato so bili pomembni zlasti v preteklosti, ko je bilo ve\u010d parazitov (glist, u\u0161i…). Imunoglobulini IgE se namestijo na povr\u0161ini posebnih celic (mastocitov in bazofilcev) v sluznicah. Ko pride tujek v stik s sluznico, se iz njih sprosti histamin. Ta pove\u010da dotok krvi (porde\u010ditev) in koli\u010dino medceli\u010dne teko\u010dine, da se strupi la\u017ee izlo\u010dijo iz organizma (oteklina) \u2026 skratka, za\u010dne se zdravilni proces, ki ga imenujemo vnetje. Vnetje je torej obrambni proces organizma, saj se mikrobi v vnetem predelu te\u017eje razmno\u017eujejo, celjenje po\u0161kodovanih tkiv pa je intenzivnej\u0161e.<\/p>\n

        \u010ceprav so imunoglobulini IgE najprimernej\u0161i za obrambo pred delovanjem parazitov, pa se, \u010de je to potrebno, lotevajo tudi drugih nalog, za katere so bolj pristojni drugi deli imunskega sistema.<\/p>\n


        \nNastanek alergij (preob\u010dutljivosti tipa 1)<\/strong><\/h4>\n

        Nastanek alergij v medicini \u0161e ni povsem pojasnjen. \u0160e najbolj jasen je pri alergijah otrok. Ko se otrok rodi, ima razvit le tisti del imunskega sistema Th2 (Ihan: 163), ki proizvaja protitelesca IgE; medtem ko je imunski sistem Th1 in ustvarjanje IgA, \u0161ele v zametkih (Schmelz, 21). Da bi novorojen\u010dku za\u0161\u010ditili njegovo sluznico, mu mati v predmleku (mlezivu) ponudi mnogo IgA, IgG in IgM in mu tako omogo\u010di vsaj pasivno za\u0161\u010dito \u010drevesne sluznice ter obrambo pred bakterijami in strupi (Schmelz: 22; Meyers: 36). Kasneje mu z mlekom nudi tudi omejene koli\u010dine tujkov (tudi bakterij in virusov) in tako postopoma spodbuja otrokov imunski sistem Th1 k razvoju.<\/p>\n

        \u010ce se v tem obdobju zgodi, da se sluznica vendarle po\u0161koduje, nastanejo v njeni steni odprtine, skozi katere vdrejo v kri \u0161e ne dovolj razgrajeni del\u010dki hrane. Ker so del\u010dki preveliki, jih organizem zazna kot tujke, \u010deprav gre za povsem dobra \u017eivila.<\/p>\n

        Spro\u017ei se imunski odgovor. Ker mehanizmi sistema Th1 in ustvarjanja IgA za nevnetno obrambo sluznic \u0161e niso razviti, se v teh izjemnih razmerah odzove edini razviti del imunskega sistema, to je del sistema Th2, ki ustvarja protitelesca IgE za vnetno obliko obrambe pred (sicer povsem ustreznim) \u017eivilom. Pri ponovnem zau\u017eitju tega \u017eivila imunski sistem hitro ustvari veliko ustreznih IgE-jev. Posledica je burna alergijska reakcija.<\/p>\n

        Prav nerazviti sistem Th1 in pomanjkanje IgA, ki u\u010dinkovito varuje sluznice, je pri otroku bistven dejavnik porajanja alergij. Med otroci je dandanes \u017ee vsak tretji alergi\u010den, verjetnost obolenja pa je \u0161e vi\u0161ja (60%), \u010de sta oba star\u0161a alergika (Schmelz: 12).<\/p>\n

        Pri odraslih je imunski sistem Th1 praviloma dobro razvit. \u010ce se zgodi, da postane \u010drevesna stena prepustna, posameznik ne postane takoj alergi\u010den. Tujkov se bodo namre\u010d lotila predvsem u\u010dinkovita protitelesca IgA v sluznicah, pri morebitnem vdoru v notranjost zlasti zelo u\u010dinkoviti obrambni sistem Th1. A zgodi se, da celotni imunski sistem ope\u0161a. V takem polo\u017eaju za\u010dnejo prej usihati podsistemi, ki so domnevno energetsko zahtevnej\u0161i (Th1 in IgA iz sistema Th2). Zato telo nima druge izbire, kot da se brani s pove\u010dano aktivnostjo manj zahtevnega sistema Th2.<\/p>\n

        Tako pride do hiperprodukcije IgE. Nastane alergija, neobi\u010dajno hudo vnetje, ki pa ima v osnovi pomembno za\u0161\u010ditno nalogo. Alergija je zasilni izhod v obrambi o\u0161ibelega imunskega sistema. Le-ta pa\u010d v svoji \u201cinvalidnosti\u201d ne more dovolj aktivirati celic Th1, zato se brani z mno\u017ei\u010dno proizvodnjo protitelesc IgE, ki spodbujajo vnetja.<\/p>\n

        Vidimo, da je po svojem izvoru \u201calergijska reakcija \u2026s stali\u0161\u010da telesa za\u0161\u010ditni mehanizem\u201d (Howarth, Reid: 12). Res je sicer, da organizem pri alergijah reagira preob\u010dutljivo, a je to kljub vsemu oblika obrambe, ki se \u201czaradi pomanjkljivega imunskega sistema\u201d (Schmelz: 8) pojavi v tako skrajnostni obliki. Alergije zato nastajajo kot koristna, \u010deprav skrajna obramba pred tujki. S\u010dasoma se sluznica lahko pozdravi in imunski sistem Th1 okrepi, vendar posameznik \u0161e vedno alergi\u010dno reagira na kako hrano ali snov. V takih pogojih je alergija, kot jo opredeljuje medicinska doktrina, res \u201cnekoristna\u201d in \u201czmotna\u201d reakcija organizma (Ihan: 160, 161).<\/p>\n

        Zakaj lahko postane tudi dobra hrana vir alergij (alergena)?<\/h4>\n

        Osnovna pogoja za nastanek alergij na hrano sta torej prepustna \u010drevesna stena in \u0161ibak sistem Th1.<\/p>\n

        Primarni vzrok za te pomanjkljivosti so obi\u010dajno toksini v okolju in v telesu samem (stres, toksini v hrani in zraku, toksini, ki jih proizvajajo mikrobi, antibiotiki..), saj postopoma na\u010dnejo \u010drevesno floro, \u010drevesno steno in potem \u0161e sistem Th1. Tako se mora bolj aktivirati sistem Th2 in postanemo alergi\u010dni na toksi\u010dne snovi, ki so najprej vdrle v kri. Najve\u010d alergij je na hrano, ki je polna toksinov (konzervansov v industrijski hrani, te\u017ekih kovin, ki so prisotne v hrani iz onesna\u017eenega okolja\u2026).<\/p>\n

        Ko je \u010drevesna sluznica prepustna, je pot v notranjost organizma odprta vsej hrani. Del\u010dki neprebavljene hrane, ki je sicer lahko zelo dobra, vdrejo v kri. Fagociti jih zaznajo kot tujke, ker so preveliki (\u0161e neprebavljena hrana) in odzove se imunski sistem, ustvari protitelesca tudi za obrambo npr. pred doma\u010dim jabolkom. Tako si organizem za dalj \u010dasa (morda za vedno) zapomni informacijo, da so jabolka zanj slaba. Alergija na doma\u010da jabolka je tako tu.<\/p>\n

        V teh pogojih se proizvajalec hrane (npr. biolo\u0161ko pridelanih jabolk) lahko izjemno trudi za kakovost \u017eivila. Kljub temu bo vedno mo\u010d najti koga, ki bo na njegova jabolka reagiral alergi\u010dno.<\/p>\n

        Do sedaj je namre\u010d znanih \u017ee 20.000 razli\u010dnih alergenih snovi (Schmeltz: 8), med njimi je mno\u017eica takih, ki so ne\u0161kodljive ali jih organizem celo potrebuje za normalno prehranjenost. Kot ugotavlja dr. J.F. Balch, \u201clahko skoraj vsaka snov povzro\u010di alergi\u010dno reakcijo nekomu nekje v svetu\u201d (J.F.Balch, F.A. Balch, str.110). Hrane, ki ne bi povzro\u010dala alergij (nekje nekomu), prakti\u010dno ni.<\/p>\n

        \u00a0dr.Iztok Ostan v sodelovanju z Alberto Ostan in Bo\u017eeno Ambroziu
        \nPrvi del \u010dlanka, ki je bil objavljen v reviji Aura, \u0161t. 193 (2005).<\/p>\n

        Viri:<\/strong><\/p>\n

        Alberts, Bruce et al: Molecular biology of the cell. \u2013 New York, London: Garland Publishing, Inc. 1994.<\/pre>\n
        Balch, James F.; Balch, Phyllis A.: Prescription for nutritional healing: a practical A to Z reference to drug-free remedies using vitamins, minerals, herbs & food supplements. \u2013 Garden City Park, New York: Avery Publishing Group, 1997.<\/pre>\n
        Berce, Vojko: Nastanek in razvoj alergij \/ Origin and development of allergy; v Lain\u0161\u010dak, Mitja (ured.): Strokovna sre\u010danja zdravnikov Splo\u0161ne bolni\u0161nice Murska Sobota v letu 2002\/2003: zbornik predavanj. \u2013 Murska Sobota: Splo\u0161na bolni\u0161nica Murska Sobota, 2003, str. 27-32.<\/pre>\n
        Glasser, Marjana: Nespecifi\u010dna obramba organizma in imunost. \u2013 Pearson Education, Inc. publishing as Benjamin Cummings. \u2026.<\/pre>\n
        Hennecke, J\u00fcrgen: Alergije in nihanja: Novo upanje za alergike? : Izku\u0161nje z Bicom resonan\u010dno terapijo. \u2026.<\/pre>\n
        Howarth, Peter; Reid, Anita: \u017divljenje brez alergij. \u2013 Ljubljana: Tehni\u0161ka zalo\u017eba Slovenije, 2001.<\/pre>\n
        Ihan, Alojz: Imunski sistem in odpornost: Kako se ubranimo bolezni. \u2013 Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005.<\/pre>\n
        Meyers, Ron: Super\u017eivila za trajno zdravje. \u2013 Ljubljana: Miroslav Gomsi s.p., 2002.<\/pre>\n
        Rauch-Petz, Gisela G.: Alergije in Hrana: kaj resni\u010dno pomaga: kako kljub alergijam u\u017eivamo v hrani. \u2013 Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002.<\/pre>\n
        Schmelz, Andrea: Alergije pri otrocih. \u2013 Ptujska gora: IN OBS, zalo\u017eba za medicinski program, 1999.<\/pre>\n
        Uravnavanje tvorbe protiteles IgE. \u2013 Ljubljana: In\u0161titut za mikrobiologijo in imunologijo.<\/pre>\n
        Wohlmann, Theodor: Hrbtenica: Nov na\u010din zdravljenja hrbtenice. \u2013 Bled: HDP, 2005.<\/pre>\n
        Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJ\u0160E! Novice za uporabnike FHES, MAP in probiotikov EM, marec 2015, Dr. Iztok Ostan<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
        Po dolgem obdobju hudega stresa je moja soproga leta 2001 zbolela za nevrodermitisom. Ve\u010dmese\u010dna terapija pri dermatologu ji ni prinesla izbolj\u0161anja. Ker mnogo ko\u017enih te\u017eav izvira iz nakopi\u010denih strupov, sva se odlo\u010dila za \u010distilne sadne dneve. In res, srbenje je na njeno veliko veselje prenehalo \u017ee po nekaj dneh. Ko so se po nekaj mesecih […]<\/p>\n","protected":false},"author":88889,"featured_media":779,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[11,8],"tags":[121,255,258,257,254,256],"class_list":["post-777","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-bioresonanca","category-raziskave","tag-alergije","tag-driska","tag-fagociti","tag-limfociti","tag-netolerantnost","tag-vetrovi","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"acf":[],"yoast_head":"\nZakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Zakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Po dolgem obdobju hudega stresa je moja soproga leta 2001 zbolela za nevrodermitisom. Ve\u010dmese\u010dna terapija pri dermatologu ji ni prinesla izbolj\u0161anja. Ker mnogo ko\u017enih te\u017eav izvira iz nakopi\u010denih strupov, sva se odlo\u010dila za \u010distilne sadne dneve. In res, srbenje je na njeno veliko veselje prenehalo \u017ee po nekaj dneh. Ko so se po nekaj mesecih […]\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"\u017diva Voda Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/sl-si.facebook.com\/zivavoda.megahydrate\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2015-03-06T17:31:09+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2021-05-17T15:59:50+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/zdravo-sadje-in-zelenjava.jpg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"396\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"303\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Marjan Breznikar\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:creator\" content=\"@zivavoda\" \/>\n<meta name=\"twitter:site\" content=\"@zivavoda\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Marjan Breznikar\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"13 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Marjan Breznikar\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297\"},\"headline\":\"Zakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?\",\"datePublished\":\"2015-03-06T17:31:09+00:00\",\"dateModified\":\"2021-05-17T15:59:50+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/\"},\"wordCount\":2583,\"commentCount\":0,\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/03\\\/zdravo-sadje-in-zelenjava.jpg\",\"keywords\":[\"alergije\",\"driska\",\"fagociti\",\"limfociti\",\"netolerantnost\",\"vetrovi\"],\"articleSection\":[\"Bioresonanca\",\"Raziskave\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/\",\"name\":\"Zakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/03\\\/zdravo-sadje-in-zelenjava.jpg\",\"datePublished\":\"2015-03-06T17:31:09+00:00\",\"dateModified\":\"2021-05-17T15:59:50+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297\"},\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/03\\\/zdravo-sadje-in-zelenjava.jpg\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2015\\\/03\\\/zdravo-sadje-in-zelenjava.jpg\",\"width\":396,\"height\":303,\"caption\":\"Zaradi prevelike prepustnosti \u010drevesne stene vdrejo ko\u0161\u010dki hrane v kri. Ker so preveliki, jih imunski sistem zazna kot tujke, \u010deprav gre lahko za najbolj\u0161a \u017eivila in si zapomni, da je taka hrana tujek. Tako postanemo alergi\u010dni na nekatera \u017eivila, ki so kakovostna.\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Domov\",\"item\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Zakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/\",\"name\":\"\u017diva Voda Blog\",\"description\":\"Male Skrivnosti za Ve\u010d Energije in Bolj\u0161e Po\u010dutje\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297\",\"name\":\"Marjan Breznikar\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Marjan Breznikar\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Zakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Zakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?","og_description":"Po dolgem obdobju hudega stresa je moja soproga leta 2001 zbolela za nevrodermitisom. Ve\u010dmese\u010dna terapija pri dermatologu ji ni prinesla izbolj\u0161anja. Ker mnogo ko\u017enih te\u017eav izvira iz nakopi\u010denih strupov, sva se odlo\u010dila za \u010distilne sadne dneve. In res, srbenje je na njeno veliko veselje prenehalo \u017ee po nekaj dneh. Ko so se po nekaj mesecih […]","og_url":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/","og_site_name":"\u017diva Voda Blog","article_publisher":"https:\/\/sl-si.facebook.com\/zivavoda.megahydrate","article_published_time":"2015-03-06T17:31:09+00:00","article_modified_time":"2021-05-17T15:59:50+00:00","og_image":[{"width":396,"height":303,"url":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/zdravo-sadje-in-zelenjava.jpg","type":"image\/jpeg"}],"author":"Marjan Breznikar","twitter_card":"summary_large_image","twitter_creator":"@zivavoda","twitter_site":"@zivavoda","twitter_misc":{"Written by":"Marjan Breznikar","Est. reading time":"13 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/"},"author":{"name":"Marjan Breznikar","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/#\/schema\/person\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297"},"headline":"Zakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?","datePublished":"2015-03-06T17:31:09+00:00","dateModified":"2021-05-17T15:59:50+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/"},"wordCount":2583,"commentCount":0,"image":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/zdravo-sadje-in-zelenjava.jpg","keywords":["alergije","driska","fagociti","limfociti","netolerantnost","vetrovi"],"articleSection":["Bioresonanca","Raziskave"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/","url":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/","name":"Zakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?","isPartOf":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/zdravo-sadje-in-zelenjava.jpg","datePublished":"2015-03-06T17:31:09+00:00","dateModified":"2021-05-17T15:59:50+00:00","author":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/#\/schema\/person\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297"},"breadcrumb":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/#primaryimage","url":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/zdravo-sadje-in-zelenjava.jpg","contentUrl":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2015\/03\/zdravo-sadje-in-zelenjava.jpg","width":396,"height":303,"caption":"Zaradi prevelike prepustnosti \u010drevesne stene vdrejo ko\u0161\u010dki hrane v kri. Ker so preveliki, jih imunski sistem zazna kot tujke, \u010deprav gre lahko za najbolj\u0161a \u017eivila in si zapomni, da je taka hrana tujek. Tako postanemo alergi\u010dni na nekatera \u017eivila, ki so kakovostna."},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/zakaj-dobra-zivila-povzrocajo-tezave\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Domov","item":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Zakaj celo zelo dobra \u017eivila nekaterim povzro\u010dajo te\u017eave?"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/#website","url":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/","name":"\u017diva Voda Blog","description":"Male Skrivnosti za Ve\u010d Energije in Bolj\u0161e Po\u010dutje","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/#\/schema\/person\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297","name":"Marjan Breznikar","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Marjan Breznikar"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/777","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/88889"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=777"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/777\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/779"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=777"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=777"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=777"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}