Zato je v na\u0161ih recepturah okrog 60% zelenjave in 40 % sadja. Na\u010deloma bi sicer lahko bili smutiji pripravljeni zgolj iz zelenjave, vendar bi bili za ve\u010dino neokusni.\u00a0Sade\u017ei so v na\u0161ih smutijih bolj dodatek<\/strong>, izbolj\u0161evalec okusa in teksture, ne pa njihovo bistvo. Iskali smo tiste vrste sade\u017eev, ki naju\u010dinkoviteje izbolj\u0161ajo okus zelenjavnega smutija. Po na\u0161ih izku\u0161njah sta to predvsem\u00a0banana in limona<\/strong>.<\/p>\n Temeljne sestavine<\/strong>\u00a0na\u0161ih smutijev so tako: zelenjava (okrog 60%), banana in limona.<\/p>\n Pri pripravi smutijev \u017eelimo ohraniti\u00a0vlaknine v dovolj grobi oblik<\/strong>i, da \u0161e prepre\u010dujejo prehitro absorpcijo sladkorjev v kri. Netopne vlaknine, ki prevladujejo v zelenjavi, imajo namre\u010d v \u010drevesju prav to funkcijo, da kot mre\u017ea upo\u010dasnijo vsrkavanje sladkorjev. V ta namen bi bilo bolje, \u010de bi zelenjavo pojedli celo, a ker tega ve\u010dina ne bi storila, je grob zelenjavni smuti izhod v sili; tako vendarle zau\u017eijemo zadostno koli\u010dino zelenjave in sladkorji iz dodanega sadja zaradi grobo mletih vlaknin po\u010dasi pronicajo v kri. Sestavine v me\u0161alcu zme\u0161amo le toliko, da postane smuti piten.<\/p>\n Naloga takega smutija je tudi, da\u00a0zmanj\u0161uje apetit<\/strong>. Dokler smo si pripravljali prete\u017eno sadne smutije, se je ob\u010dutek lakote pojavil \u017ee po 30 minutah; pri u\u017eivanju prete\u017eno zelenjavnih pa traja ob\u010dutek polnosti precej dlje.<\/p>\n \u017delimo, da je priprava \u010dim enostavnej\u0161a<\/strong>,\u00a0zato ne te\u017eimo k temu, da bi bili smutiji rudninsko in vitaminsko popolni. Za dober smuti zadostuje \u017ee ena vrsta zelenjave, ki jo od dne do dne menjujemo (podobno kot pri solati), z dodatkom banane in limone, sicer pa je bolje, \u010de uporabimo po dve ali tri vrste zelenjave in sadja.<\/p>\n Le malokdo uspe redno u\u017eivati sadje in zelenjavo po petkrat na dan, kot je uradno priporo\u010deno. V preizkusu na Univerzi v Ljubljani, v katerem so prostovoljci to posku\u0161ali po\u010deti en mesec, so sicer uspeli zau\u017eiti v povpre\u010dju po 400 g sadja in zelenjave na dan, a to so ve\u010dinoma dosegli s \u0161tirimi obroki. Tudi na\u0161e izku\u0161nje so take. Zato pripravljamo smuti tako, da z njim zau\u017eijemo vsaj 160 g sadja in zelenjave (dvojni obrok<\/strong>), skupaj z vodo torej vsaka oseba vsaj 3 dl napitka.<\/p>\n \u00a0Osnovni recept\u00a0<\/strong>(za dve osebi):<\/span><\/span><\/p>\n – 160 g zelenjave, ena banana, pol limone<\/span><\/p>\n \u00a0Osnovni dodatek\u00a0<\/strong>(za tiste, ki ne u\u017eivajo dovolj esencialnih ma\u0161\u010dobnih kislin):<\/span><\/p>\n – dve \u017elici namo\u010denih semen lanu, konoplje oz. \u010dije.<\/span><\/p>\n Namesto tega lahko zau\u017eijemo skupaj s smutijem kapsulo omega3. Pomembno je, da esencialne ma\u0161\u010dobne kisline zau\u017eijemo skupaj s sadjem in zelenjavo, s \u010dimer zmanj\u0161amo oksidativni stres.<\/span><\/p>\n <\/p>\n Katero sadje uporabljamo: <\/strong>Poleg banane in limone uporabljamo\u00a0jagode, borovnice, pomaran\u010de, grenivke, kivi, jabolka, hru\u0161ke, ananas, maline, kosmulje. <\/strong>Sadje uporabljamo praviloma sve\u017ee, v\u010dasih pa si izven sezone pomagamo tudi z zamrznjenim jagodi\u010devjem ali namo\u010denim suhim sadjem.<\/p>\n Taki smutiji tvorijo na\u0161 jutranji \u017eelezni prehranski repertoar. Zanje ne porabimo veliko \u010dasa in ne naveli\u010damo se njihovih okusov. So glavna sestavina na\u0161ega zajtrka. Za polnovrednost obroka ob smutiju zau\u017eijemo \u0161e probiotik EM, FHES in MAP.<\/p>\n Alberta Ostan, Bo\u017eena Ambrozius, Iztok Ostan<\/em><\/p>\n Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJ\u0160E! Novice za uporabnike FHES, MAP in probiotikov EM, januar-februar 2015, Dr. Iztok Ostan<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" V na\u0161i vsakodnevni prehrani je praviloma premalo sadja in zelenjave. Po priporo\u010dilih Svetovne zdravstvene organizacije bi morali dnevno zau\u017eiti vsaj 400 g sadja in zelenjave, razdeljenih v pet obrokov (vsak vsaj 80 g). Od tega naj bi bilo 60% zelenjave in 40% sadja. A ve\u010dina ljudi, ki \u017eelijo izbolj\u0161ati svojo prehrano, praviloma bolj pove\u010da koli\u010dino […]<\/p>\n","protected":false},"author":88889,"featured_media":753,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[274,3,243],"tags":[246,245,244,240],"class_list":["post-737","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-fhes","category-map-beljakovine","category-recepti","tag-probiotik-em","tag-sadni-sokovi","tag-zelenjavni-smuti","tag-zelenjavni-sokovi","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"acf":[],"yoast_head":"\nKatero zelenjavo uporabljamo:<\/strong><\/h4>\n
![\"Zeleni](\"https:\/\/www.ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2015\/02\/zeleni-smuti-v-kozarcu.jpg\")
Zavzemamo se za uporabo lokalno pridelane sezonske zelenjave in na sre\u010do imamo skoraj vse leto zelenjavo z lastnega vrta. Po na\u0161ih izku\u0161njah je najbolj uporaben\u00a0kodrolistni ohrovt<\/strong>, saj je na voljo skoraj vedno in nima agresivnega okusa. Uporabimo zelene liste. Zelo pogosto dodajamo\u00a0liste<\/strong> pese,<\/strong> repe ali kolerabe, solato, motovilec, rukolo, blitvo, \u0161pina\u010do, pa tudi vr\u0161i\u010dke kopriv, navadni tol\u0161\u010dak <\/strong>(portulak), kurja \u010drevca<\/strong> (navadno zvezdico) in kak list regrata.\u00a0<\/strong>Kombinacije so lahko razli\u010dne in razmerja dolo\u010damo bolj po okusu kot po prehranski vrednosti zelenjave. Ko ni doma\u010de zelenjave, jo kupimo v trgovini. Od kupljene zelenjave, ki smo jo doslej preizkusili, so smutiji okusni tudi z dodatkom stebelne zelene<\/strong>. Iz korenaste zelenjave ne pripravljamo smutijev, pa\u010d pa jo ob\u010dasno hladno so\u010dimo.<\/p>\n