Strokovnjaki sogla\u0161ajo, da je deset tiso\u010d let, kolikor traja civilizacija, premalo za bistveno spremembo \u010dlove\u0161kih genov. Po svoji genski zasnovi smo torej taki kot na\u0161i predniki v kameni dobi, ki je trajala pribli\u017eno dva milijona let. Kako so takrat \u017eiveli, lahko sklepamo po na\u010dinu bivanja sodobnih lovsko-nabiralni\u0161kih skupin. Etnologi so preu\u010dili 1.189 skupin, ki se pre\u017eivljajo le z lovom in nabiranjem rastlinske hrane. Eden od ritualov, ki je splo\u0161no raz\u0161irjen pri lovcih in nabiralcih, je postopek iniciacije, s katerim mladeni\u010di in mladenke vstopijo v obdobje odraslosti.<\/p>\n\n\n\n
Iniciacija je proces u\u010denja, je pa tudi nekak zrelostni izpit. Mladeni\u010di morajo na primer dokazati, da so sposobni upleniti veliko \u017eival, kar je najte\u017eje delo odraslega mo\u0161kega. Tako velja na primer pri afri\u0161kih Grmi\u010darjih plemena !Kung, ljudstvu Hadza v Vzhodni Afriki, avstralskih domorodcih ljudstva Tiwi, pri ljudstvu Ona na Ognjeni zemlji in pri ljudstvu Naskapi v Kanadi. Bilo je potrebno dokazati tudi vztrajnost pri delu. Pri ljudstvu Tlingit na Aljaski so vztrajnost iniciantke preverjali tako, da so strgali rjuho, ki jo je morala za\u0161iti, pa so za\u0161ito spet razparali in tako je to \u0161ivanje ponavljala \u00bbne\u0161tetokrat\u00ab. Po uspe\u0161no opravljeni iniciaciji so (sedaj odrasli) mladeni\u010di in mladenke smeli izbirati partnerja.<\/p>\n\n\n\n
Tak \u017eivljenjski izpit je unikum v \u017eivem svetu. Pri drugih primatih in sesalcih si pa\u010d mora posamezni samec priboriti pravico do razmno\u017eevanja praviloma v boju z drugimi samci, a le pri ljudeh kamene dobe dru\u017eba zahteva opravljanje \u00bbizpita\u00ab, da si mladci in mladenke pridobijo to pravico. Od kod ta posebnost?<\/p>\n\n\n\n
Gre za druga\u010de organizirano skrb za potomstvo. Pri na\u0161ih najbli\u017ejih sorodnikih \u0161impanzih in opicah bonobo, skrbi za hrano mladi\u010dev samo njihova mati. To v bogatem tropskem pragozdu zmore. \u010clovek pa se je u\u010dlove\u010dil v savani, kjer je hrane bistveno manj, obdobje odra\u0161\u010danja pa je pri ljudeh bistveno dalj\u0161e. Raziskave sicer ka\u017eejo, da uspevajo v normalnih pogojih \u017ee petletni otroci nabrati hrane za pribli\u017eno polovico svojih dnevnih potreb. A celo v normalnih pogojih na nekem kraju zmanjka hrane \u017ee med sezono, pa se morajo lovci in nabiralci seliti iz kraja v kraj. Kriti\u010dno pa je, ko nastopi trajno pomanjkanje hrane. V Podsaharski Afriki, kjer se je \u010dlovek u\u010dlove\u010dil, so bile neko\u010d su\u0161e nekako vsakih 6 let.<\/p>\n\n\n\n
\u0160e danes pri lovcih in nabiralcih le 60 % otrok do\u017eivi 15 let starosti. V obdobjih lakote je prav umrljivost otrok najve\u010dja te\u017eava, saj je dvakrat ve\u010dja kot pri odraslih. V takih pogojih je nujno, da se v skrb za prehrano otroka vklju\u010dijo tudi o\u010de, pa babica \u2026 a tudi to v prehranskih krizah ni dovolj. V vseh nomadskih lovsko-nabiralni\u0161kih skupinah tako velja stroga egalitarnost: ulovljene divjadi in nabrane hrane ne razdeljujejo le znotraj dru\u017eine, pa\u010d pa enako tudi \u010dlanom drugih dru\u017ein, tudi otrokom in onemoglim. Arheologi so iz najdenih okostij ugotovili, da so celo neandertalci skrbeli za ostarelega \u010dlana skupnosti, ki je bil hudo pohabljen \u017ee od mladosti.<\/p>\n\n\n\n
\u010ce dru\u017eba skrbi za \u00bbhranjenje\u00ab posameznikov, je razumljivo, da od mladcev in mladenk pri\u010dakuje, da izka\u017eejo sposobnost skrbeti vsaj zase, preden ustvarijo dru\u017eino. Dandanes je dru\u017eba manj solidarna kot v praskupnosti, a ostal je vrojeni notranji klic: poskrbi vsaj zase, da se bo\u0161 \u010dutil kot enakovreden \u010dlan odrasle \u010dlove\u0161ke skupnosti.<\/p>\n\n\n\n