Ne le pri nas, povsod po svetu se zlasti \u017eenske rade ukvarjajo s cvetjem. Krasijo domove z njimi, dajejo si jih v lase, se obla\u010dijo v tkanine s cvetnimi motivi \u2026 Zakaj prav one, mi mo\u0161ki pa manj?<\/p>\n\n\n\n
Eno od takih ni\u010d kaj prakti\u010dnih vpra\u0161anj, ki sem si jih postavljal \u0161e v mladih letih, je bilo tudi tole: zakaj na tekmovanjih nagradijo samo prve tri tekmovalce, \u017ee \u010detrti pa je \u00bbprav pozabljen\u00ab. Psihologi ugotavljajo, sem takrat zvedel, da tri zaznavamo kot posameznike, \u010de so pred nami \u0161tirje, je to za nas \u017ee \u00bbmno\u017eica\u00ab. Kasneje sem ugotovil, da nekatera lovsko nabiralni\u0161ka ljudstva znajo \u0161teli le do tri, \u0161tiri in ve\u010d pa imenujejo \u00bbve\u010d kot tri\u00ab. Lovstvo in nabiralni\u0161tvo je trajalo v na\u0161i preteklosti pribli\u017eno dva milijona let. Ti kamenodobni ljudje so \u017eiveli in \u0161e \u017eivijo v skupinah od dvanajst do osemdeset ljudi. Kako, da se v tem dolgem evolucijskem \u010dasu niso nau\u010dili \u0161teti ve\u010d kot do tri? Morda pa ti psiholo\u0161ki vzorci, vklju\u010dno z ljubeznijo \u017eena do cvetja, segajo v \u0161e bolj oddaljeno preteklost, sem si mislil.<\/p>\n\n\n\n
Domnevni zgodovinski viri ljubezni \u017eensk do cvetja<\/p>\n\n\n\n
Ko sem sredi devetdesetih let preteklega stoletja preizku\u0161al izklju\u010dno surovo vegansko prehrano, me je zanimalo tudi vpra\u0161anje, kako dale\u010d v preteklost sega na\u0161 praspomin na prete\u017eno sadno prehrano. Pred nekako tridesetimi milijoni let je bil tropski pragozd raz\u0161irjen po ve\u010dini Zemlje in je segal vse do Grenlandije. V njem so bila \u017ee namno\u017eena sadna drevesa, ki so se v evoluciji pojavila relativno pozno, a so bila v tem \u010dasu \u017ee toliko raz\u0161irjena, da so se nekatere \u017eivali \u017ee specializirale za prehranjevanje s sadjem. Med njimi so bili tudi nekateri primati \u2013 na\u0161i prapredniki. \u017diveli so v vrhovih drevesnih kro\u0161enj, saj tam sadje v gozdu najbolj uspeva. Kot pri vseh sesalcih tudi pri primatih velja pravilo, da se samice locirajo okoli hrane, samci pa okoli samic in se, tipi\u010dno mo\u0161ko, borijo za oblast. In tu nas zgodba pripelje do cvetja. Pri tropskih sadnih drevesih je druga\u010de kot v na\u0161ih krajih, kjer spomladi drevje cveti, plodovi pa dozorijo \u0161ele \u010dez nekaj mesecev. Kot pri limonovcih, so na tropskem sadnem drevju so\u010dasno cvetovi in sade\u017ei. Samica, ki je med cvetjem, je pametna samica, saj to pomeni, da je tam, kjer je tudi \u017eivljenjsko pomembno sadje.<\/p>\n\n\n\n
Domnevni zgodovinski viri \u00bb\u0161tetja do tri\u00ab<\/p>\n\n\n\n
Znanstveniki menijo, da je bil skupni prednik sodobnih \u010dloveku podobnih opic in \u010dloveka afri\u0161ki prokonzul. Bil je sadjejeda opica, ki je \u017eivela v \u010dasu pred 23 do 14 milijonov let. Seveda je izumrla, a od nje so se pred nekako 17 milijoni leti odcepili giboni, ki so od vseh \u010dloveku podobnih opic nam najmanj podobni. Tako kot afri\u0161ki prokonzul \u0161e vedno \u017eivijo v tropskem pragozdu in so prav tako sadjejedi. Domnevamo lahko, da so v nespremenjenem habitatu ohranili precej zna\u010dilnosti vedenja, zna\u010dilnih za na\u0161e praprednike.<\/p>\n\n\n\n
Giboni \u017eivijo v tropskem pragozdu Malajskega polotoka. Vsak ve\u010der jih doma\u010dini sli\u0161ijo, kako s kri\u010danjem ozna\u010dujejo in varujejo svoje ozemlje pred vsiljivci in konkurenti. Njihove potrebe po sade\u017eih so tolik\u0161ne, da na dolo\u010denem obmo\u010dju lahko \u017eivi in se pre\u017eivlja le par gibonov z mladi\u010di. Mladi\u010d potrebuje sedem let, da odraste in se odseli. So\u010dasno pa lahko samica skrbi le za dva mladi\u010da. \u017divljenjska skupina gibonov je torej majhna. Zajema najve\u010d \u0161tiri \u010dlane. \u010ce se damo v vlogo posameznega gibona, smo v skupini \u00bbjaz in trije drugi\u00ab. Lahko bi rekli, da gibonu ni treba znati \u0161teti ve\u010d kot do tri, da bi ugotovil, ali so prisotni vsi \u010dlani skupine. Ne moremo vedeti, ali so tudi na\u0161i pra-predniki \u017eiveli tako, a spoznanje poraja domnevo o izvoru na\u0161e sposobnosti, da tri osebe dojemamo kot posameznike, ve\u010d pa \u017ee kot mno\u017eico.<\/p>\n\n\n\n
Ne vem, ali je to moje sklepanje o izvoru \u00bb\u0161tetja do tri\u00ab ter ljubezni \u017eensk do cvetja pravilno. A vsaj za ljubezen \u017eensk do cvetja vem, da je pravi blagoslov. Ko zjutraj vidim svojo soprogo, ko na balkonu ureja ro\u017ee, vem, da je v redu in da je vse dobro. Mo\u017eje po tradiciji zgradimo hi\u0161o, \u017eene pa iz nje ustvarite dom; in del tega magi\u010dnega \u017eenskega ustvarjanja so tudi ro\u017ee.<\/p>\n\n\n\n