![\"hrana\"](\"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/hrana_-300x191.jpg\")
V enem od preizkusov se je v skupini zdravih \u0161portnikov, ki so se prehranjevali le 8 ur na dan, zmanj\u0161alo tveganje raka (merjeno s kazalcem IGF-1), v skupini, ki je enako hrano u\u017eivala ves dan, pa ne.<\/p>\nZdravniki obi\u010dajno svetujejo, naj ne presko\u010dimo nobenega od priporo\u010denih petih dnevnih obrokov. Skupina uglednih znanstvenikov pod vodstvom dr. Marka Mattsona pa je leta 2014 objavila ugotovitev, da je tak re\u017eim \u00bbz vidika evolucijskega razvoja nenormalen\u201d. Pred tem (leta 2012) je iz\u0161el znanstveni \u010dlanek o preizkusu, v katerem so skupinama mi\u0161k dajali enako hrano, le da so eni skupini omogo\u010dili dostop do nje ves \u010das, drugi pa le (zaporednih) 8 ur na dan. Slednje so se manj poredile in so imele bolj\u0161e zdravstvene kazalce. Sledilo je ve\u010d preizkusov take prehrane na ljudeh (prete\u017ekih, s preddiabetesom in zdravih). Zaznali so le pozitivne u\u010dinke.<\/p>\n
V enem od preizkusov se je v skupini zdravih \u0161portnikov, ki so se prehranjevali le 8 ur na dan, zmanj\u0161alo tveganje raka (merjeno s kazalcem IGF-1), v skupini, ki je enako hrano u\u017eivala ves dan, pa ne.<\/p>\n
Pred preizkusom je bila pri \u0161portnikih v obeh skupinah raven sladkorja v krvi 5,3 mmol\/l (optimalno je med 3,9 in 5,0 mmol\/l). Le pri \u0161portnikih s \u010dasovno omejenim prehranjevanjem se je v \u010dasu eksperimenta raven glukoze zni\u017eala na optimalnej\u0161o raven – 4,8 mmol\/l.<\/p>\n
Hormon inzulin ima v presnovi centralno vlogo. \u010ce ga je preve\u010d, nastane inzulinska rezistenca, ki je dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni, raka, sr\u010dno \u017eilnih zapletov, demence in drugih obolenj. Optimalna raven je 4,5 mE\/L ali manj. Raven inzulina je bila pri \u0161portnikih \u017ee pred za\u010detkom preizkusa primerna (2,8 mE\/L), po preizkusu pa se je le v skupini s \u010dasovno omejenim prehranjevanjem \u0161e izbolj\u0161ala – bistveno zni\u017eala (na 1,8 mE\/L).<\/p>\n
Ve\u010dina raziskav je pokazala, da \u010dasovno omejeno prehranjevanje zmanj\u0161uje previsoke ravni triglicerodov in LDL holesterola oziroma previsok krvni tlak.<\/p>\n
Vse raziskave pri ljudeh so pokazale, da \u010dasovno omejevanje hranjenja zmanj\u0161uje dele\u017e ma\u0161\u010dobnega tkiva, v ve\u010dini raziskav se je rahlo zni\u017eala tudi previsoka telesna te\u017ea udele\u017eencev.<\/p>\n
Prehransko okno \u2013 del dneva, ko u\u017eivamo hrano
\nPrehransko okno naj ne bo dalj\u0161e od 12 ur, pa tudi ne kraj\u0161e od 3 ur, \u010de \u017eelimo zau\u017eiti normalno dnevno koli\u010dino hrane. Hrano u\u017eijemo v 2 do 3 obrokih, saj je nezdravo vso dnevno potrebno koli\u010dino u\u017eiti v enem samem obroku. Prehransko okno lahko umestimo v prete\u017eno dopoldanski \u010das, sredino dneva ali ga zamaknemo v popoldan. Najpomembneje je, da ne jemo vsaj tri ure pred spanjem.<\/p>\n
Pri nas doma upo\u0161tevamo ta sistem \u017ee ve\u010d let. Brez hrane smo 16 zaporednih ur na dan. Praviloma jemo med 12. in 20. uro. S tem vzdr\u017eujemo telesno te\u017eo. Na\u0161a znanka pa se je ob podobnem re\u017eimu (prehranjuje se med 10. in 18. uro) in nespremejeni koli\u010dini hrane v osmih mesecih znebila 8 odve\u010dnih kilogramov in tudi hlepenja po hrani.<\/p>\n
Kaj jesti in piti
\nTudi pri \u010dasovno omejenem prehranjevanju naj bo prehrana zdrava in uravnote\u017eena, pojemo pa jo v kraj\u0161em \u010dasu. Lahko je me\u0161ana, vegetarijanska ali veganska. Lahko jo dopolnjujemo s kakovostnimi prehranskimi dopolnili.<\/p>\n
Za optimizacijo prehrane in manj apetita je priporo\u010dljivo u\u017eivati na dan po 1-2 kapsuli FHES, toliko bio probiotika EM, da blato izgubi neprijetni vonj, od 1,5 do 2,0 g ma\u0161\u010dobnih kislin omega3, od 3 do 5 tablet OKA. \u010ce huj\u0161amo, pove\u010damo odmerek OKA na 5-8 tablet, s \u010dimer prepre\u010dimo ohlapnost ko\u017ee.<\/p>\n