![\"Test-krvi\"](\"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/Test-krvi.jpg\")
<\/p>\nNevrolog dr. Dale E. Bredesen je leta 1989 postal vodja laboratorija za nevrologijo na univerzi UCLA v Kaliforniji. Leta 1994 je s sodelavci uspel laboratorijsko vzgojiti nevrone, kar jim je omogo\u010dilo, da so prvi v svetu uspeli laboratorijsko testirati mno\u017eico snovi, ki spodbujajo rast nevronov in tiste, ki povzro\u010dajo njihovo degeneracijo. Slednje vodijo v nevro-degenerativne bolezni. S sodelavci je tako znanstveno odkril kar 36 dejavnikov, ki vplivajo na nastajanje Alzheimerjeve bolezni. O tem so objavili preko 200 znanstvenih \u010dlankov (Bredesen, 2017). Dolo\u010dili so optimalne vrednosti krvnih in drugih parametrov. \u010ce jih dose\u017eemo, lahko bolezen prepre\u010dimo in jo celo pozdravimo. Postopoma so oblikovali protokol ReCODE za zdravljenje Alzheimerjeve bolezni. Doslej so v treh znanstvenih \u010dlankih opisali 119 uspe\u0161nih primerov zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, ki uradno \u0161e velja za neozdravljivo (Bredesen, 2014, Bredesen et al. 2016, 2018). Izraz Alzheimerjeva bolezen pravzaprav vklju\u010duje \u0161tiri razli\u010dne bolezni, odvisno od glavne vrste vzroka zanje. Tako dr. Bredesen opredeljuje \u00bbvro\u010do\u00ab varianto bolezni (vzrok zanjo so patogeni mikrobi ali sterilna vnetja), \u00bbsladko\u00ab (posledica glikotoksemije), \u00bbhladno\u00ab (pomanjkanje nevrotrofnih snovi, ki so nujne za rast nevronov) in \u00bbstrupeno\u00ab (posledica okoljskih strupov). V preglednici navajam svoj izbor krvnih testov (dr. Bredesen navaja precej \u0161ir\u0161i seznam), po katerih lahko ugotovimo, za katero od prvih treh skupin dejavnikov gre. Ne prikazujemo testov toksi\u010dnosti organizma, saj so za to potrebni posebni postopki (2017). V ZDA lahko stane celotno testiranje do nekaj tiso\u010d dolarjev. A to \u0161e ni najve\u010dja ovira za aplikacijo protokola ReCode pri nas. Kolikor nam je znano, v Sloveniji \u0161e ni zdravnikov, ki bi ga izvajali. \u010ce se izka\u017ee, da so vrednosti kazalcev vnetij neoptimalni (a \u0161e normalni), zdravnik v prvem delu programa prevencije oz. zdravljenja Alzheimerjeve bolezni po protokolu ReCode predpi\u0161e ustrezne antiobiotike, pri nakopi\u010denosti strupov pa razstrupljevalna sredstva. \u0160ele potem svetuje spremembo na\u010dina \u017eivljenja. Ta \u010dlanek je namenjen zdravim, ki \u017eelijo prepre\u010diti nastanek bolezni. Pri prehrani in zdravljenju bolnih pa je pristojen svetovati le zdravnik. Kako pa naj izvedemo program za prevencijo demence, \u010de smo pri tem povsem samostojni? V preteklih desetletjih sem razvil sistem razstrupljanja z izbranimi dopolnili, ki ga uporabnik lahko uporablja samostojno; po zbranih izku\u0161njah ( www.iztokostan.com ) zavira tudi oku\u017ebe in vnetja. Lahko ga torej samostojno uporabimo v prvem delu postopka, v drugem pa izvajamo program ReCODE dr. Bredesena. Napotki za obe fazi so v nadaljevanju.<\/p>\n
<\/p>\n
Prvi del: Razstrupljanje z dopolnili iz sistema dr. Ostana (1-3 mesece)<\/strong> Prva faza<\/strong> <\/em>(1-3 tedne): Dnevno u\u017eivamo 5 do 8 tablet optimalne kombinacije aminokislin OKA (razdeljeno v dva obroka). S tem okrepimo organe izlo\u010danja, da prepre\u010dimo kasnej\u0161e krize razstrupljanja. Z OKA spodbujamo tudi hormonsko ravnovesje.<\/p>\n Druga faza<\/strong> <\/em>(1-2 tedna): V prehrano dodamo (poleg OKA) \u0161e bio probioti\u010dni napitek EM. Ve\u010dkrat dnevno u\u017eivamo \u010distega, razred\u010denega z vodo ali sokom, v dnevnem odmerku, ki zagotavlja, da v nekaj dneh blato izgubi neprijetni vonj. Z \u017evrkljanjem \u010distega probiotika EM po \u010di\u0161\u010denju zob (po\u017eirek potem pogoltnemo) odpravimo jutranji zadah. Ustna higiena je zelo pomembna, saj so vzrok Alzheimerjeve bolezni tudi mikrobi iz ust, nosne votline in sinusov.<\/p>\n Tretja faza<\/strong><\/em> (od dveh tednov do dveh mesecev): V prehrano dodamo (poleg OKA in probiotika EM) \u0161e FHES (2-4 kapsule na dan). Dodamo tudi modrozelene alge (spirulino, AFA, klorelo) v odmerku, ki ga priporo\u010da proizvajalec. Koristno je, \u010de pred za\u010detkom tega programa in po njem izpolnimo test toksemije (v reviji Narava zdravi, \u0161t. 99, oktober 2018), pa tudi test Hs-CRP v krvi, ki je kazalec vnetij (optimum: Hs-CRP < 0,9 \u03bcmol). U\u017eivanje probiotikov in zlasti FHES deluje namre\u010d protivnetno. Program ve\u010dinoma izbolj\u0161a splo\u0161no po\u010dutje in pripravi posameznika na zahtevnej\u0161e spremembe na\u010dina \u017eivljenja v drugem delu. Dopolnila iz prvega dela u\u017eivamo tudi v drugem delu, lahko tudi trajno.<\/p>\n Drugi del: Osnovni ReCODE protokol dr. Bredesena (3 meseci)<\/strong><\/p>\n Pred za\u010detkom izvajanja programa ReCODE po mo\u017enosti opravimo izbrane laboratorijske teste krvi. Samopla\u010dni\u0161ko jih opravljajo npr. v Adrialab. O\u017eji izbor sem v zgornji preglednici ozna\u010dil z rde\u010do barvo. Koristno je, \u010de opravimo tudi test ApoE4 in test alergi\u010dnosti na gluten. Nabavimo si napravo za samostojno merjenje glukoze in ketonov v krvi.<\/p>\n \u017divljenjski slog<\/strong><\/p>\n Popijmo kaka 2 litra vode ali zeli\u0161\u010dnega \u010daja na dan. Telesno se gibajmo 30 do 60 minut na dan 5-6 krat na teden. Spimo 7-8 ur na dan; Dr. Bredesen priporo\u010da od 0,5 do 3 mg melatonina pred spanjem. Pri stresnem \u017eivljenju zmanj\u0161ujmo stres (meditacija, glasba, bivanje v naravi \u2026). Bodimo mentalno aktivni; delovanje mo\u017eganov lahko krepimo tudi z ra\u010dunalni\u0161ko podprtimi programi (10-20 minut na dan, 5-6 krat na teden). Nekateri taki programi zmanj\u0161ujejo tveganje demence za 50%. Uravnajmo telesno te\u017eo: indeks telesne mase naj bo med 18 in 25. Debelost je vir vnetij, ki povzro\u010dajo nevrodegeneracijo. S temi ukrepi in na\u010dinom prehrane zmanj\u0161ujemo inzulinsko rezistenco, ki je najpogostej\u0161i vir demence. Jutranji raven inzulina v krvi naj bo najve\u010d 4,5 mIU\/ml.<\/p>\n Prehrana<\/strong><\/p>\n Izogibajmo se hrani, ki vsebuje gluten, tudi \u010de nismo alergi\u010dni nanj. Prehrana naj bo trajno tipa Ketoflex 12\/3. Cilj take prehrane je dose\u010di trajno blago ketozo v mejah 0,5 \u2013 4 mmol\/L. \u010ce to uspevamo, ob\u010dasni odkloni od diete Ketoflex 12\/3 niso kriti\u010dnega pomena. Pri dieti Ketoflex 12\/3 \u010dim bolj omejimo u\u017eivanje sladkorjev in \u0161krobnatih \u017eivil. Ve\u010dina u\u017eitih \u017eivil naj bo nadzemna zelenjava. Med nenasi\u010denimi ma\u0161\u010dobami spodbujajo blago ketozo olj\u010dno olje, avokado in ore\u0161\u010dki, med nasi\u010denimi pa MCT olje (dodajamo ga prehrani po 1-3 g dvakrat na dan). Celotnega holesterola moramo imeti razmeroma veliko (>3,9 mmol\/l), saj je nujna sestavina nevronov, oksidiranega – z glukozo spojenega LDL holesterola pa malo (< 60 U\/l), saj je to kazalec glikotoksemije. Sadje jemo v omejenih koli\u010dinah in izbiramo manj sladkega, z glikemi\u010dnim indeksom 35 ali manj. Vsak dan ne jemo vsaj 12 ur (\u010de smo ApoE4 pozitivni pa 14 do 16 ur) in ne jemo vsaj tri ure pred spanjem. Treba je omejevati vnos obi\u010dajne beljakovinske hrane, saj tudi ta tvori veliko glukoze (nadomestimo jo s 5-8 tablet OKA na dan \u2013 opomba I.O.).<\/p>\n Trajna prehranska dopolnila<\/strong><\/p>\n ReCODE predvideva vsakodnevno u\u017eivanje dopolnil s tistimi hranivi, ki jih imamo prakti\u010dno vsi manj kot je optimalno: po 2 g magnezija (magnezijev trionat) pred spanjem, 100 g CoQ 10 (ubikinola) na dan, 10-20 mg PQQ, 100 mg resveratrola, 100 g nikotinamid ribozida, 1,5 do 2 g omega 3 (v obliki DHA in EPA), dvakrat na dan po 250 mg liposomskega glutationa, u\u017eivanje probiotikov in prebiotikov. Protokol priporo\u010da tudi u\u017eivanje zeli\u0161\u010d kot so a\u0161vaganda, bacopa monnieri, gotu kola in druge.<\/p>\n Dopolnila, ki jih u\u017eivamo po potrebi<\/strong><\/p>\n Za u\u017eivanje nekaterih dopolnil se odlo\u010dimo na osnovi krvnih preiskav: Previsoko raven homocisteina zmanj\u0161ujemo z vsakodnevnim u\u017eivanjem 0,8-5 mg vitamina B 9 (metilfolat), 1 mg vitamina B 12 (metilkobalamin) in 20-50 mg vitamina B 6 (P5P). Omejujmo u\u017eivanje \u017eivalskih beljakovin. Pri pomanjkanju vitamina D u\u017eijemo D 3 skupaj s K 2 , ob pomanjkanju vitamina E pa 800 IU me\u0161anice tokoferolov in tokotrienolov. \u010ce je cinka premalo, bakra pa preve\u010d, u\u017eijmo vsak dan 25-50 mg cinkovega pikolinata, 100 mg alfa- lipoi\u010dne kisline, 500 mg N-acetilcisteina, 50 mg PSP, 15 mg mangana, 1-4 g vitamina C. Razmerje med bakrom in cinkom naj bo od 0,8 do 1,2. Pomembno je, da ta navodila upo\u0161tevamo v \u010dim ve\u010dji meri, pi\u0161e dr. Bredesen (2017). Za izbolj\u0161anje kognitivnih sposobnosti ni treba optimizirati vseh parametrov, potrebno pa je dose\u010di prag vpliva pozitivnih dejavnikov, pri katerem le-ti presegajo u\u010dinke negativnih. Kognitivne funkcije se tako izbolj\u0161ajo, morebitna dementnost pa zmanj\u0161uje, pravi dr. Bredesen. Izbolj\u0161anje obi\u010dajno nastopi po treh mesecih uporabe protokola ReCODE. To je tudi \u010das, ko je smiselno ponoviti teste krvi (v tabeli ozna\u010dene z rde\u010do) in prilagoditi nadaljnji postopek dose\u017eenemu novemu stanju.<\/p>\n Vir: PRIJATELJEM NAJBOLJ\u0160E! <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Nevrolog dr. Dale E. Bredesen je leta 1989 postal vodja laboratorija za nevrologijo na univerzi UCLA v Kaliforniji. Leta 1994 je s sodelavci uspel laboratorijsko vzgojiti nevrone, kar jim je omogo\u010dilo, da so prvi v svetu uspeli laboratorijsko testirati mno\u017eico snovi, ki spodbujajo rast nevronov in tiste, ki povzro\u010dajo njihovo degeneracijo. Slednje vodijo v nevro-degenerativne […]<\/p>\n","protected":false},"author":88890,"featured_media":2990,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[274,3,109,8],"tags":[465,470,246,172],"class_list":["post-2989","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-fhes","category-map-beljakovine","category-probiotiki","category-raziskave","tag-alzheimerjeva-bolezen","tag-dr-dale-e-bredesen","tag-probiotik-em","tag-uravnotezena-prehrana","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"acf":[],"yoast_head":"\n
\nSvoj program razstrupljanja sem natan\u010dneje \u017ee opisal (Narava zdravi, \u0161t. 70, 2016). Naj tu povzamem napotke:<\/p>\n
\nNovice za uporabnike FHES, OKA (angl. MAP) in probiotikov EM,
\nOktober 2019, Dr. Iztok<\/a>Ostan<\/a>\u00a0<\/a><\/p>\n