{"id":106,"date":"2012-06-08T13:39:22","date_gmt":"2012-06-08T20:39:22","guid":{"rendered":"https:\/\/www.ziva-voda.com\/blog\/?p=106"},"modified":"2017-07-11T13:36:20","modified_gmt":"2017-07-11T20:36:20","slug":"kako-izgleda-nova-prehranska-piramida","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/","title":{"rendered":"Kako Izgleda Nova Prehranska Piramida?"},"content":{"rendered":"

Mnogokrat sem se spra\u0161eval, kaj je sploh zdrava prehranska piramida. Ker sem se mnogokrat soo\u010dil s precej zastarelimi razlagami, kaj je in kaj ni pomembno sem si ustvaril nek svoj re\u017eim in filozofijo prehranjevanja. Mi je pa nekje eden najbolj razumnih pristopov ta, ki ga opisuje spodnji \u010dlanek dr.Iztoka Ostana.<\/p>\n

Nadstandardna zdrava prehrana<\/h2>\n

Z izrazom standardna zdrava prehrana lahko imenujemo prehrano, ki je v skladu z uradnimi priporo\u010dili o prehrani. Najla\u017ee jo predstavimo s prehransko piramido. V prehranski stroki velja, da je taka prehrana \u00bboptimalna\u00ab (Vorster, Hautvast 2002\/2006:4) oz. da zagotavlja \u00bbmaksimalno funkcioniranje organizma\u00ab (Pokorn, 2004).<\/p>\n

V zadnjih 15 letih pa se mi je na osnovi prou\u010denih raziskav in izku\u0161enj vse bolj utrjevalo prepri\u010danje, da je standardno zdravo prehrano mo\u017eno nadgraditi in dose\u010di \u0161e bolj\u0161o prehranjenost. Taka \u00bbnadstandardna zdrava prehrana\u00ab se od standardne razlikuje po naslednjih zna\u010dilnostih (slika 1) : temelji (zlasti) na biolo\u0161ko pridelanih \u017eivilih, vklju\u010duje uporabo (kakovostnih) prehranskih dodatkov in \u00bbpolnovredne\u00ab oblike postenja (kalori\u010dne restrikcije). Naj to pojasnim.<\/p>\n

\"Standardna<\/a>

Nadstandardna zdrava prehrana (slika desno) je v osnovi standardna prehranska piramida (slika levo) s tremi posebnostmi: vsebuje prete\u017eno biolo\u0161ko pridelano hrano (zelena barva piramide), kakovostna prehranska dopolnila (rumena \u00bbkrona\u00ab) in nadstandardno postenje \u2013 kalori\u010dno restrikcijo ob ohranjanju polnovrednosti hranil z u\u017eivanjem sve\u017eih sokov in drugih kakovostnih prehranskih dopolnil (tradicionalnih in industrijskih).<\/p><\/div>\n

 <\/p>\n

Celostna hrana je kakovostnej\u0161a, \u010de je biolo\u0161ko pridelana<\/h3>\n

Uradna prehranska priporo\u010dila spodbujajo k u\u017eivanju zlasti celostne hrane: \u017eivil iz \u017eitaric, ri\u017ea, sadja in zelenjave. Ta hrana je v bistvu \u00bbkme\u010dka\u00ab prehrana, ki se je za\u010dela uveljavljati pred 10.000 leti. Toda na\u0161i kme\u010dki predniki so u\u017eivali biolo\u0161ko pridelano hrano, brez umetnih gnojil in drugih onesna\u017eevalce, po sedanjih uradnih priporo\u010dilih pa zadostuje, \u010de je pridelana s konvencionalnim kmetovanjem. Taka hrana je osiroma\u0161ena.<\/p>\n

Zaradi intenzivnega kmetijstva primanjkuje v zemlji mineralov. Zaradi transporta oberejo \u0161e nezrelo sadje. Antioksidanti se sintetizirajo \u0161ele ob dozorevanju, ker se z njimi rastline branijo pred vplivi okolja (UV-sevanje), boleznimi, \u0161kodljivci in drugimi stresnimi dejavniki (Kreft, \u0160krabanja, Bonafaccia 2000).<\/p>\n

Primer: v paradi\u017eniku in jabolkih se je od leta 1914 do 1992 vsebnost posameznih mineralov in vitaminov zni\u017eala od 7% do 84 % (Bradamante 2002). Poleg tega je sadje \u0161kropljeno s pesticidi<\/strong>, ki lahko izni\u010dijo blagodejno delovanje za\u0161\u010ditnih snovi v njem. Tudi neprimerna mehanska priprava in termi\u010dna obdelava lahko bistveno zmanj\u0161ata prehransko vrednost \u017eivila in antioksidativni potencial v njem (Hribar, Sim\u010di\u010d 2000).<\/p>\n

Torej, \u017ee s tem, da v prehranski piramidi zamenjamo (v \u010dim ve\u010dji meri) konvencionalno celostno hrano z biolo\u0161ko pridelano<\/strong>, dose\u017eemo bolj\u0161o prehranjenost od standardne.<\/p>\n

U\u017eivanje kakovostnih prehranskih dodatkov<\/h3>\n

Ko sem bil pred desetletji zelo bolan, sem bil prisiljen u\u017eivati zdravo in uravnote\u017eeno prehrano. Ker imamo doma velik vrt, je velik del moje hrane biolo\u0161ko pridelan. Bolj zdravo, naravno prehrano si te\u017eko predstavljamo, a ozdravel sem \u0161ele, ko sem v svoj jedilnik vklju\u010dil kakovostne prehranske dodatke, za katere uradna prehranska doktrina pravi, da v uravnote\u017eeni zdravi prehrani niso potrebni.<\/p>\n

Bilo je o\u010ditno, da celo biolo\u0161ko pridelana zdrava in uravnote\u017eena prehrana za na\u0161 organizem ni optimalna. Spra\u0161eval sem se, zakaj.<\/p>\n

Odgovor sem dobil \u0161ele po letih iskanj in ob upo\u0161tevanju Dawkinsove teorije o nepopolni prilagojenosti bitij okolju (Dawkins 1982\/1999). V nasprotju z \u00bbadaptacionisti\u00ab, ki trdijo, da so bitja biolo\u0161ko popolnoma prilagojena okolju, R. Dawkins trdi, da niso in ne morejo biti popolnoma prilagojena okolju, torej tudi ne na naravno hrano, ki je bistveni del na\u0161ega okolja. Razlogov za to je ve\u010d. Naj problem pojasnim z dvema argumentoma:<\/p>\n

a) Problem \u010dasovnega zamika v evolucijskem prilagajanju na \u00bbnovo\u00ab hrano<\/span><\/p>\n

Po svoji naravi smo \u0161e vedno prete\u017eno kamenodobna ali celo predkamenodobna bitja. Na\u0161a narava je torej \u0161e iz \u010dasov pred nastankom kmetijstva, ki je razvilo nove u\u017eitne kulture.<\/p>\n

\"Stor\u017e<\/a><\/p>\n

Tako na primer nismo prilagojeni na pridelano hrano, ki jo dobimo od doma\u010dih \u017eivali. Meso divjadi ima manj ma\u0161\u010dob in ugodnej\u0161o sestavo esencialnih ma\u0161\u010dobni kislin, kot meso, ki ga pridelajo \u017eivinorejci (Milton, 2004). Mleka in mle\u010dnih izdelkov pa pred nastankom kmetijstva odrasli sploh niso u\u017eivali.<\/p>\n

Ni\u010d bolje ni pri pridelani hrani rastlinskega izvora. Vse kulture, ki so jih razvili poljedelci, so druga\u010dne od svojih izvornih divjih rastlin. Z vidika potreb na\u0161ih genov sta torej celo biolo\u0161ko pridelano sadje in zelenjava starih sort, genetsko spremenjena hrana (glej sliki 2 in 3). \u0160tudije so pokazale, da imajo divje rastline, zlasti tiste iz tropskih krajev, kjer so ve\u010dinoma \u017eiveli na\u0161i predniki, bistveno ve\u010d beljakovin in mikrohranil kot obi\u010dajni kmetijski pridelki (Milton 2004).<\/p>\n

b) Problem prevelikih stro\u0161kov evolucijskega prilagajanja na okoljsko hrano<\/span><\/p>\n

\u010ce \u017ee i\u0161\u010demo neko idealno naravno hrano, bi bilo torej bolje posegati po \u017eive\u017eu iz divjine kot po pridelani hrani. Toda tudi \u00bbdivja\u00ab \u017eivila iz povsem neokrnjene narave, niso idealna.<\/p>\n

Dawkins poudarja, da je iluzorno pri\u010dakovati, da bi bila bitja idealno prilagojena na vse okoljske razmere. Zmo\u017enosti prilagajanja so namre\u010d omejene. \u010ce se pri razvoju neke vrste porabljajo energija in hranila na primer za razvoj hitrih nog in vid, bo morda zmanjkalo razvojnih zmo\u017enosti za bolj\u0161i sluh, ali za prilagojenost prebil na razpolo\u017eljivo hrano.<\/p>\n

Za ohranitev vrste je bistveno, da je prilagoditev zadostna, kar je praviloma dale\u010d od idealne. Tako lahko la\u017eje razumemo, zakaj je izkoristek hranil celo iz \u017eivil, ki jih naberemo v naravi, precej nizek. Popolna prilagoditev bi bila za naravo \u00bbpredraga\u00ab.<\/p>\n

Vzemimo primer presnove beljakovin. Ko sem pred desetletjem spoznal, da je celo pri najkakovostnej\u0161em beljakovinskem \u017eivilu \u2013 koko\u0161jih jajcih – izkoristek beljakovin le 48 %, sem se spra\u0161eval, kako da nas narava ni bolje prilagodila na presnovo beljakovin.<\/p>\n

Ta problem imamo vsi vreten\u010darji. Pojavili smo se \u017ee pred 540 milijoni let (Harris, 1993). Bilo je torej dovolj \u010dasa, da bi se vsaj kak\u0161na vrsta vreten\u010darjev bistveno bolje prilagodila na beljakovinsko hrano, pa se ni. Vzrok za to so zelo verjetno preveliki prilagoditveni \u00bbstro\u0161ki\u00ab za bolj\u0161i izkoristek du\u0161ika, ki je bistvena sestavina beljakovin.<\/p>\n

Du\u0161ika je v naravi veliko, saj tvori skoraj 80% zraka, a obstaja v obliki, ki je za ve\u010dino \u017eivih bitij neuporabna. Je namre\u010d inerten plin (N2), kar pomeni, da je zelo stabilen in se kemi\u010dno zelo te\u017eko spaja z drugimi elementi. Treba ga je najprej \u00bbspraviti iz tira\u00ab, za kar pa je potrebno veliko energije. To uspeva du\u0161i\u010dnim bakterijam. Postopek imenujemo \u00bbfiksacija du\u0161ika\u00ab.<\/p>\n

Naj za ilustracijo zahtevnosti tega procesa povemo, da morajo surovine v industrijski proizvodnji organskega du\u0161ika (npr. pri izdelavi umetnih gnojil) najprej segreti na 500 \u00ba C, nato pa pove\u010dati tlak 300-kratno, \u00bbbakterije pa ves \u010das to po\u010dnejo brez tak\u0161nega cirkusa\u00ab (Bryson 2006:306).<\/p>\n

Ko bakterije pridobijo du\u0161ik, uspejo ustvariti tudi aminokisline- gradnike beljakovin. Gre torej za proizvodnjo aminokislin \u00bbpo meri\u00ab: nobenega tipa aminokislin ni preve\u010d. A tudi to je energetsko zahtevno.<\/p>\n

Tako so vsi vreten\u010darji izgubili sposobnost, da bi sami ustvarili nekatere (esencialne) aminokisline, zato pa so lahko razvili nove \u017eivljenjske funkcije. Presnovna re\u0161itev resda ni idealna, saj zaradi slabega razmerja esencialnih aminokislin v katerikoli hrani, nastaja veliko toksi\u010dnih odpadkov; a o\u010ditno je za organizem to ceneje, kot \u010de bi sam fiksiral du\u0161ik iz zraka in sam ustvarjal vse aminokisline.<\/p>\n

Podobno velja za esencialne ma\u0161\u010dobne kisline in v nekatera v ma\u0161\u010dobah topna hranila (npr. vitamin E). Zaradi nepopolne prilagojenosti prebavil nanje njihov izkoristek ne presega 20% (Wajda et al., 2007).<\/p>\n

Dr. G. Schmitt s sodelavci ugotavlja, da je \u0161e slab\u0161e pri izkoristku rudnin in vitaminov. Njihov izkoristek naj ne bi presegal 10% (Das Geheimnis 2010:12-15).<\/p>\n

Slabo smo prilagojeni tudi na pitno vodo. V organizmih je voda antioksidantska, a v okolju so vse vode, tudi tiste iz naj\u010distej\u0161ih potokov oksidirane \u2013 \u00bbmrtve\u00ab. Telo jo uspe o\u017eiviti, a ne v optimalni meri.<\/p>\n

Tudi sam sem neko\u010d verjel v popolnost narave, a dokazi o skromnosti izkoristka pri prakti\u010dno vseh esencialnih hranilih ka\u017eejo, da je to le romanti\u010dna iluzija.<\/p>\n

c) Re\u0161itev: kakovostni tradicionalni in industrijski prehranski dodatki<\/span><\/p>\n

\u017divali \u017eivil ne so\u010dijo. To ni naravno. Dr. N. Walker pa je \u017ee pred stoletjem dokazal, da je z u\u017eivanjem vsaj 4 dcl sve\u017eih zelenjavnih in sadnih sokov dnevno mo\u017eno znatno izpopolniti prehrano in okrepiti zdravje. To je le en od primerov tradicionalnih prehranskih dodatkov \u2013 izvle\u010dkov iz \u017eivil, ki naj jih redno u\u017eivamo. Pri nas doma to po\u010dnemo od leta 1986.<\/p>\n

Danes pridobivajo izvle\u010dke iz rastlin tudi na industrijski na\u010din. Kakovost nekaterih takih dopolnil je vpra\u0161ljiva, zato je pri odlo\u010danju zanje pomembno preveriti njihova ne\u0161kodljivost in u\u010dinkovitost na osnovi ustreznih \u0161tudij in certifikatov kakovosti.<\/p>\n

Znanost \u0161e dolgo ne bo odkrila vseh fito elementov, ki jih vsebuje naravna rastlinska hrana, zato se tradicionalnim dopolnilom ne gre odrekati. Toda po nekaterih u\u010dinkih so izbrana industrijska dopolnila so mnogo u\u010dinkovitej\u0161a kot tradicionalna. Dokazovanje te trditve bi potrebovalo mnogo dalj\u0161i tekst, zato naj tu le navedem nekaj primerov iz svoje prakse.<\/p>\n

Od leta 1998 u\u017eivamo pra\u0161ek FHES, s katerim o\u017eivimo vodo po zgledu Hunza vode. Antioksidantskost takega napitka ve\u010dkratno presega najbolj\u0161e sve\u017ee sokove. Po dveh letih in pol njegovega u\u017eivanja so ozdravela moja kroni\u010dno obolela trebu\u0161na slinavka in jetra, soprogi pa se je normaliziralo delovanje \u0161\u010ditnice.<\/p>\n

Od leta 2011 redno u\u017eivamo tudi MAP, ki nam omogo\u010da 99% izkoristek vsebovanih aminokislin, dale\u010d vi\u0161ji kot iz katerikoli hrane. Zdravni\u0161ki testi so pokazali regeneracijo vseh mojih organov.<\/p>\n

Od leta 2010 u\u017eivamo tudi dodatke tipa NTC (Nutrient Transport Concept), ki omogo\u010dajo \u00bbnadstandardni\u00ab izkoristek esencialnih ma\u0161\u010dobnih kislin, mineralov in vitaminov, ve\u010djo oksigenacijo organizma ter preverjeno uravnote\u017eenje \u010drevesne flore.<\/p>\n

Po ve\u010d kot desetletju izku\u0161enj in na osnovi \u0161tudij menim, da je trditev o nepotrebnosti prehranskih dodatkov za optimizacijo prehrane dogma – torej brez znanstvene osnove.<\/p>\n

\"Naravna<\/a>

Slika 3: Celo naravna hrana ni idealna: \u0160e pred nekaj stoletji sploh ni bilo tako obi\u010dajnih kultur kot so zelje, brokoli, koleraba, blitva, cveta\u010da, ohrovt (slika desno). Kmetovalci so jih sami vzgojili iz divjega zelja (slika levo). Divje rastline imajo relativno ve\u010d rudnin in vitaminov. Toda telo tudi pri njihovem u\u017eivanju ne izkoristi ve\u010d kot 20% teh hranil (beljakovin, esencialnih ma\u0161\u010dob, rodnin in vitaminov). Da bi presegli to nepopolnost na\u0161e narave so ljudje od vekomaj pripravljali izvle\u010dke iz rastlin, v katerih so hraniva koncentrirana in la\u017ee izkoristljiva. Ti tradicionalni prehranski dodatki so predhodniki sodobnih industrijskih. Lahko zdravo \u017eivimo brez njih, a za optimizacijo prehrane so kakovostni prehranski dodatki nujno potrebni (vir slike: Dawkins 2009\/2010:36,82).<\/p><\/div>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

<\/h2>\n

Nadstandardni razstrupljevalni prehranski re\u017eimi<\/h3>\n

Dokazano je, da je omejevanje u\u017eivanja kalorij pod normalno raven naju\u010dinkovitej\u0161e sredstvo za pove\u010devanje zgornje meje \u017eivljenjske dobe (ve\u010d o tem smo pisali v Auri \u0161t. 260), a ga uradna prehranska priporo\u010dila izklju\u010dujejo. Ni enostavno odrekati se hrani, a strokovnjaki za prehrano bi morali to dopu\u0161\u010dati kot opcijo za tiste, ki \u017eelijo nadstandardno \u010dilost ter varnost pred rakom in drugimi starostnimi degenerativnimi obolenji.<\/p>\n

Post in drugi razstrupljevalni prehranjevalni re\u017eimi z omejenim kalori\u010dnim vnosom (npr. sadni dnevi) so del nadstandardne zdrave prehrane, \u010de ohranimo polnovrednost prehrane.<\/p>\n

Tudi v \u010dasu kalori\u010dne restrikcije je torej potrebno organizmu zagotoviti vsa esencialna hranila, le kalorij je bistveno manj. Tega \u00bbstandardno\u00ab (higienisti\u010dno) postenje ne zagotavlja, saj dopu\u0161\u010da le u\u017eivanje zelenjavnih in sadnih sokov ter zelenjavnih juh. Ne vklju\u010duje na primer u\u017eivanja beljakovin, zaradi \u010desar v \u010dasu stradanja telo zgubi do 0,4 kg celic dnevno in po nepotrebnem zgublja mo\u010d. Nadstandardni post<\/strong> vklju\u010duje (poleg sokov in juh) tudi u\u017eivanje esencialne ma\u0161\u010dobne kisline in MAP, s katerim lahko zagotavljamo tudi v \u010dasu posta vse potrebne beljakovine brez obremenjujo\u010dih odpadkov in kalorij. Celice ne propadajo, procesi razstrupljanja pa so nemoteno intenzivni. Na tak na\u010din izvajamo svoje redne enodnevne poste enkrat tedensko in ob\u010dasne do desetdnevne. Prvi\u010d smo se pod zdravni\u0161ko kontrolo uspe\u0161no postili na klasi\u010den na\u010din \u017ee leta 1986, po letu 2001 pa postimo nadstandardno.<\/p>\n

Ali je nadstandardna zdrava prehrana nujna?<\/h3>\n

Na javnih predstavitvah tega prehranskega koncepta mi pogosto postavijo vpra\u0161anje, ali je nujno, da se tako prehranjujemo. Nikakor ne. Za obstoj \u010dlove\u0161kega roda (uspe\u0161no razmno\u017eevanje), \u017eal, ni potrebna niti standardna zdrava prehrana, kaj \u0161ele nadstandardna.<\/p>\n

Za ohranitev zdravja zado\u0161\u010da, da upo\u0161tevamo uradne napotke o zdravem prehranjevanju.<\/p>\n

Nadstandardna zdrava prehrana<\/span> je torej opcija za tiste, ki \u017eelijo ve\u010djo \u010dilost<\/strong> od obi\u010dajne. Ne moremo pri\u010dakovati, da se bo zanjo odlo\u010dila ve\u010dina ljudi. Za biolo\u0161ko pridelano hrano se je potrebno potruditi, post zahteva nekaj volje.<\/p>\n

Po na\u0161i anketi, opravljeni v transportu, ima izku\u0161nje z njim 15% anketirancev. Precej ve\u010d (56 %) jih u\u017eiva industrijske prehranske dodatke, \u010deprav jim ve\u010dina anketiranih ni naklonjena in jih glavnina (40% vseh anketiranih) u\u017eije le ob\u010dasno, ko so potrebni okrepitve.<\/p>\n

Prednost prehranskih dodatkov je v tem, da ne zahtevajo veliko truda. Po na\u0161ih izku\u0161njah in izku\u0161njah dr. Meyersa (Meyers, 1997\/2005) pa kakovostni prehranski dodatki lahko u\u010dinkovito okrepijo zdravje, tudi \u010de bistveno ne spremenimo na\u010dina prehranjevanja.<\/p>\n

Zato so v bistvu \u00bbprehranska prva pomo\u010d<\/strong><\/span>\u00ab, primerna zlasti za stare in o\u0161ibele<\/strong>. Z njimi pa lahko zmanj\u0161ujemo nezdravi \u00bbapetit za sebi\u010dni gen<\/strong>\u00ab, ki izhaja tudi iz neustrezne prehranjenosti s posameznimi esencialnimi hranili. Tako je lahko u\u017eivanje kakovostnih prehranskih dodatkov na\u010din, da se la\u017ee odre\u010demo nezdravi prehrani.<\/p>\n

Dr. Iztok Ostan v sodelovanju z Alberto Ostan<\/p>\n

Koper, november 2011, za Auro \u0161t. 268<\/p>\n

 <\/p>\n

Viri\r\nBradamante, V. (2002): Mjesto i uloga vitamina u \u017eivotu \r\nsuvremenog \u010dovjeka. Medicus; 11: 101-111\r\nBryson, B. (2003\/ 2006): A Short History of Nearly Everything\/ \r\nKratka zgodovina skoraj vsega. \u2013 Ljubljana: Mladinska knjiga.\r\nDas Geheimnis der Profis: Sport 10\/11. Speyer: PM-International, 2010.\r\nDawkins, R.(1982\/1999): The Extended Phenotype: The long Reach \r\nof the Gene. \u2013 Oxford, New York: Oxford University Press.\r\nDawkins, R., (2009\/2010):Najve\u010dja predstava na Zemlji: Dokazi o\r\nevoluciji. Ljubljana: Modrijan\r\nHarris, Marvin (1993): Culture, People, Nature: An Introduction \r\nto General Anthropology. \u2013 Harper Collins College Publishers \r\nHribar J, Sim\u010di\u010d M. Antioksidanti v sadju in vrtninah. In: \r\nAntioksidanti v \u017eivilstvu. 20. Biten\u010devi dnevi. Ljubljana:\r\n\u00a0Biotehni\u010dna fakulteta, 2000.\r\nKopp, Wolfgang (2004): Nutrition, evolution and thyroid hormone \r\nlevels \u2013 a link to iodine deficiency disorders? \u2013 Medical hypotheses\r\n62:871-875.\r\nKreft I, \u0160krabanja V, Bonafaccia G. (2000): Temelji prehranskih \r\nin biotskih vplivov antioksidantov. In: Antioksidanti v \u017eivilstvu. \r\n20. Biten\u010devi dnevi. Ljubljana: Biotehni\u010dna fakulteta.\r\nMeyers, Ron (1997\/2005): Super \u017eivila za trajno zdravje\/ Super \r\nFoods for a lifetime of health. Ljubljana: Mir\u00f3 Gomsi.\r\nMilton, Katharine (2004): Ferment in the Family Tree: Does a\r\nFrugivorous Dietary Heritage Influence Contemporary Patterns \r\nof Human Ethanol Use?. \u2013 Integr. Comp. Biol. 44:304-314.\r\nPokorn, D. (2004): Prehrana\/Nutrition; in Kocjan\u010di\u010d, A.; Mrevlje,\r\n\u00a0F.(eds.): Interna medicina\/ Internal medicine. \u2013 Ljubljana: \r\nLitera picta. Vorster, H.H.; Hautvast, J. (2002\/2006):Introduction \r\nto human nutrition: A Global Perspective on Food and Nutrition; \r\nIn Gibnej, M.J.; Vorster, H.H.; Kok, F.J. (Editors \u2013 on behalf \r\nof the Nutrition Society.): Introduction to Human Nutrition. \r\n\u2013 Oxford (UK), Ames, Victoria: Blackwell Publishing\r\nWajda, R., Zirkel, J., Schaffer, T. (2007): Increase \r\nBioavailability of Coenzyme Q10 and Vitamin E. J Med Food 10(4).\r\nWatson JD, Berry A (2003\/2007) DNA: The Secret of Life\/ DNK: \r\nSkrivnost \u017eivljenja. Ljubljana: Modrijan.<\/pre>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mnogokrat sem se spra\u0161eval, kaj je sploh zdrava prehranska piramida. Ker sem se mnogokrat soo\u010dil s precej zastarelimi razlagami, kaj je in kaj ni pomembno sem si ustvaril nek svoj re\u017eim in filozofijo prehranjevanja. Mi je pa nekje eden najbolj razumnih pristopov ta, ki ga opisuje spodnji \u010dlanek dr.Iztoka Ostana. Nadstandardna zdrava prehrana Z izrazom […]<\/p>\n","protected":false},"author":88889,"featured_media":107,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[274,3,8],"tags":[16,13,223,279,380,12,17,29,82],"class_list":["post-106","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-fhes","category-map-beljakovine","category-raziskave","tag-biolosko-pridelana-hrana","tag-dawkins","tag-dr-norman-walker","tag-nadstandardni-post","tag-ntc","tag-prehranska-piramida","tag-prehranski-dodatki","tag-razstrupljanje","tag-sebicni-gen","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"acf":[],"yoast_head":"\nNova Prehranska Piramida - Kako Izgleda?<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"\u017ditarice, ri\u017e, sadje in zelenjava je v bistvu \u00bbkme\u010dka\u00ab prehrana, izpred 10.000 let. Ampak predniki so u\u017eivali bio pridelano hrano, brez kemi\u010dnih gnojil in..\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Nova Prehranska Piramida - Kako Izgleda?\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"\u017ditarice, ri\u017e, sadje in zelenjava je v bistvu \u00bbkme\u010dka\u00ab prehrana, izpred 10.000 let. Ampak predniki so u\u017eivali bio pridelano hrano, brez kemi\u010dnih gnojil in..\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"\u017diva Voda Blog\" \/>\n<meta property=\"article:publisher\" content=\"https:\/\/sl-si.facebook.com\/zivavoda.megahydrate\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2012-06-08T20:39:22+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2017-07-11T20:36:20+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2012\/06\/standardna_in_nadstandardna_prehrana.png\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"786\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"432\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/png\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"Marjan Breznikar\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:creator\" content=\"@zivavoda\" \/>\n<meta name=\"twitter:site\" content=\"@zivavoda\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"Marjan Breznikar\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"13 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\\\/\\\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/\"},\"author\":{\"name\":\"Marjan Breznikar\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297\"},\"headline\":\"Kako Izgleda Nova Prehranska Piramida?\",\"datePublished\":\"2012-06-08T20:39:22+00:00\",\"dateModified\":\"2017-07-11T20:36:20+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/\"},\"wordCount\":2278,\"commentCount\":0,\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2012\\\/06\\\/standardna_in_nadstandardna_prehrana.png\",\"keywords\":[\"biolo\u0161ko pridelana hrana\",\"Dawkins\",\"dr.Norman Walker\",\"nadstandardni post\",\"NTC\",\"prehranska piramida\",\"prehranski dodatki\",\"razstrupljanje\",\"sebi\u010dni gen\"],\"articleSection\":[\"FHES\",\"MAP Beljakovine\",\"Raziskave\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"CommentAction\",\"name\":\"Comment\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/#respond\"]}]},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/\",\"name\":\"Nova Prehranska Piramida - Kako Izgleda?\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2012\\\/06\\\/standardna_in_nadstandardna_prehrana.png\",\"datePublished\":\"2012-06-08T20:39:22+00:00\",\"dateModified\":\"2017-07-11T20:36:20+00:00\",\"author\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297\"},\"description\":\"\u017ditarice, ri\u017e, sadje in zelenjava je v bistvu \u00bbkme\u010dka\u00ab prehrana, izpred 10.000 let. Ampak predniki so u\u017eivali bio pridelano hrano, brez kemi\u010dnih gnojil in..\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2012\\\/06\\\/standardna_in_nadstandardna_prehrana.png\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/wp-content\\\/uploads\\\/2012\\\/06\\\/standardna_in_nadstandardna_prehrana.png\",\"width\":\"786\",\"height\":\"432\",\"caption\":\"standardna in nadstandardna prehrana\"},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\\\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Domov\",\"item\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Kako Izgleda Nova Prehranska Piramida?\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/#website\",\"url\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/\",\"name\":\"\u017diva Voda Blog\",\"description\":\"Male Skrivnosti za Ve\u010d Energije in Bolj\u0161e Po\u010dutje\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/ziva-voda.com\\\/blog\\\/#\\\/schema\\\/person\\\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297\",\"name\":\"Marjan Breznikar\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g\",\"url\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\\\/\\\/secure.gravatar.com\\\/avatar\\\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"Marjan Breznikar\"}}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Nova Prehranska Piramida - Kako Izgleda?","description":"\u017ditarice, ri\u017e, sadje in zelenjava je v bistvu \u00bbkme\u010dka\u00ab prehrana, izpred 10.000 let. Ampak predniki so u\u017eivali bio pridelano hrano, brez kemi\u010dnih gnojil in..","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Nova Prehranska Piramida - Kako Izgleda?","og_description":"\u017ditarice, ri\u017e, sadje in zelenjava je v bistvu \u00bbkme\u010dka\u00ab prehrana, izpred 10.000 let. Ampak predniki so u\u017eivali bio pridelano hrano, brez kemi\u010dnih gnojil in..","og_url":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/","og_site_name":"\u017diva Voda Blog","article_publisher":"https:\/\/sl-si.facebook.com\/zivavoda.megahydrate","article_published_time":"2012-06-08T20:39:22+00:00","article_modified_time":"2017-07-11T20:36:20+00:00","og_image":[{"width":786,"height":432,"url":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2012\/06\/standardna_in_nadstandardna_prehrana.png","type":"image\/png"}],"author":"Marjan Breznikar","twitter_card":"summary_large_image","twitter_creator":"@zivavoda","twitter_site":"@zivavoda","twitter_misc":{"Written by":"Marjan Breznikar","Est. reading time":"13 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/"},"author":{"name":"Marjan Breznikar","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/#\/schema\/person\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297"},"headline":"Kako Izgleda Nova Prehranska Piramida?","datePublished":"2012-06-08T20:39:22+00:00","dateModified":"2017-07-11T20:36:20+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/"},"wordCount":2278,"commentCount":0,"image":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2012\/06\/standardna_in_nadstandardna_prehrana.png","keywords":["biolo\u0161ko pridelana hrana","Dawkins","dr.Norman Walker","nadstandardni post","NTC","prehranska piramida","prehranski dodatki","razstrupljanje","sebi\u010dni gen"],"articleSection":["FHES","MAP Beljakovine","Raziskave"],"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"CommentAction","name":"Comment","target":["https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/#respond"]}]},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/","url":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/","name":"Nova Prehranska Piramida - Kako Izgleda?","isPartOf":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2012\/06\/standardna_in_nadstandardna_prehrana.png","datePublished":"2012-06-08T20:39:22+00:00","dateModified":"2017-07-11T20:36:20+00:00","author":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/#\/schema\/person\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297"},"description":"\u017ditarice, ri\u017e, sadje in zelenjava je v bistvu \u00bbkme\u010dka\u00ab prehrana, izpred 10.000 let. Ampak predniki so u\u017eivali bio pridelano hrano, brez kemi\u010dnih gnojil in..","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/#primaryimage","url":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2012\/06\/standardna_in_nadstandardna_prehrana.png","contentUrl":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-content\/uploads\/2012\/06\/standardna_in_nadstandardna_prehrana.png","width":"786","height":"432","caption":"standardna in nadstandardna prehrana"},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/kako-izgleda-nova-prehranska-piramida\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Domov","item":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Kako Izgleda Nova Prehranska Piramida?"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/#website","url":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/","name":"\u017diva Voda Blog","description":"Male Skrivnosti za Ve\u010d Energije in Bolj\u0161e Po\u010dutje","potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/#\/schema\/person\/effca1675fcd12993f190bf9e3b3d297","name":"Marjan Breznikar","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/7531968a72627273881c7f7e193acdf474e8d9f5d839c665cd9ec43f0f76c89f?s=96&d=mm&r=g","caption":"Marjan Breznikar"}}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/106","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/88889"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=106"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/106\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/107"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=106"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=106"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/ziva-voda.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=106"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}