Nekateri prebolijo COVID-19 brez večjih težav ali celo brez simptomov, precej pa jih potrebuje bolnišnično oskrbo. Povzetek raziskav o poteku bolnišničnega zdravljenja COVID-19, ki ga je opravila dr. A. M. Rychter s sodelavkami (https://onlinelibrary.wiley.com/doi/full/10.1111/obr.13083)je pokazala, da je bilo v Franciji in ZDA med hospitaliziranimi s to boleznijo kar 48% debelih (ITM 30 ali več). Med hospitaliziranimi, ki so potrebovali intenzivno nego, je med debelimi umrlo kar 58 % bolnikov. Znano je, da je umrljivost največja med tistimi bolniki s COVID-19, ki imajo pridružene kronične bolezni. Raziskava, ki jo je opravil dr. C.M. Petrillli s sodelavci med 4.103 hospitaliziranimi bolniki s COVID-19 v New Yorku, pa je pokazala, da je najpomembnejši faktor tveganja za resne zaplete poteka te bolezni prav debelost, ki je večji faktor tveganja kot so na primer pridružene bolezni srca in ožilja ali pljučne bolezni.
Pri prehrani bolnika je pristojen svetovati le zdravnik. Žal medicina še ni oblikovala specifičnih prehranskih smernic za debele bolnike s COVID-19. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropsko združenje za študij debelosti (EASO) sta pripravila napotke za prehranjevanje med karanteno. Priporočata znižan energijski vnos. Hrana naj bo zdrava in uravnotežena.
