Večji del lepotnih vzorcev nam je vrojenih, ugotavlja dr. Semir Zeki, osnovatelj nevroestetike, posebne veje nevrologije.
Preizkusi so pokazali, da že dvomesečni dojenčki dojemajo lepe in grde obraze enako kot odrasli: v lepe zrejo več časa kot v grde. V različnih kulturah veljajo za lepe podobne oblike obrazov. Predvsem je pomembna simetričnost: leva polovica obraza mora biti enaka desni. Po višini mora biti obraz razdeljen v tri enako visoke dele: od začetka lasišča do obrvi, od obrvi do pod nosa, od pod nosa do brade. Oči morajo biti na polovici od vrha lobanje do brade. Razdalja med zenicama mora biti 46 % širine obraza. Čim več teh razmerij ima obraz (tak je na primer obraz igralca Georgea Clooneya), tem bolj ga drugi ljudje dojemamo kot lepega.
Ko so ljudem dali v oceno 40 različnih obrazov, se je izkazalo, da ustreza lepotnim standardom simetrije njihovo povprečje. Zdi se, da simetrijo obraza povezujemo z zdravostjo osebe, asimetričnost pa z »infekcijami in boleznimi«, ugotavljata nevroestetika V. S. Ramarchandran in W. Hirsten. V eno stran povešena usta ali druge nesimetričnosti so dejansko lahko posledica možganske kapi, pomanjkanja hrane v obdobju rasti, zaostanka v razvoju zaradi raznih bolezni v otroštvu …
