Zanimive so izkušnje dr. Rona Meyersa pri zdravljenju ateroskleroze z antioksidantskim praškom FHES. V svoji knjižici o njem, ki je prvič izšla leta 1998, opisuje primer navdušenega tekača, pri katerem so zaradi močno zamašenih koronarnih arterij morali izvesti angioplastiko. Po posegu je začel spet teči, a je moral to opustiti zaradi bolečine v prsih (angine pektoris). Na zdravnikov nasvet je dvanajst tednov užival FHES in bolečina med tekom se ni več pojavila. Po tem je uživanje FHES opustil, a na zdravnikovo presenečenje se ob teku tudi brez FHES bolečine niso več pojavljale. Sklepal je, da je uživanje FHES prispevalo k zmanjšanju arterijskih oblog.
Takole je zapisal: »V nedavnih študijah so zdravniki ob raziskovanju oblog v arterijah odkrili nepričakovano velike količine bakterij, kar vodi k prepričanju, da so bakterije eden od krivcev za srčne bolezni. Nekateri zdravniki so prepričani, da arterija, ki jo okužijo bakterije, lahko reagira z nabiranjem oblog na svoji steni. Če je to res, bi sposobnost FHES, da naredi bio podlago manj dovzetno za rast bakterij, lahko zmanjšala poškodbe arterij in zelo zmanjšala pojavnost bolezni srca«.
FHES je po antioksidantski moči podobno močan kot molekularni vodik, ki ga tudi sami uporabljamo, a sta načina delovanja obeh antioksidantov različna. Mi uživamo molekularni vodik zjutraj (eno tableto raztopimo v 2,5 do 5 dl vode), FHES pa popoldan (kapsulo ali dve).
